Generacija Z postaja vse pomembnejša za gospodarstvo. In kaj njeni predstavniki pričakujejo od blagovnih znamk?

Predstavniki generacije Z, najmlajše skupine potrošnikov, ki ustvarja prihodnje tržne trende, so kot kupci resda vedno povezani in pametni ter pričakujejo, da bodo nakupi in finančne storitve hitre in priročne, hkrati pa so zelo naklonjeni spletnemu nakupovanju in navdušeni nad mobilnimi brezstičnimi plačili kot tudi mobilnim bančništvom, a v resnici najbolj cenijo odnose in neposredne stike. Tako razkriva nova raziskava, ki jo je podjetje Mastercard opravilo v enajstih državah Srednje in Vzhodne Evrope (tudi Slovenije) glede stališč in vedenj generacije Z. V 11 državah, med njimi tudi v Sloveniji, kjer je raziskava potekala, osebe v starosti med 18 do 24 let predstavljajo 7,2 odstotka prebivalstva (okoli 11,5 milijona ljudi) in - kar je najpomembneje - njihov pomen za gospodarstvo narašča.

Pomembno je tudi spoznanje, da mladi kljub svoji globoki vpletenosti v svet digitalnih tehnologij, najbolj cenijo odnose in neposredne stike. Prav tako pa pripadniki te generacije naslavljajo tudi družbene in okoljske izzive in podobno pričakujejo tudi od blagovnih znamk. Gre sicer za generacijo, ki se finančno najbolj zanaša na svoje starše, vendar skuša diverzificirati vire svojih dohodkov.

Prednostna naloga predstavnikov generacije Z: Doseči finančno neodvisnost

Povprečni mesečni prihodek predstavnika generacije Z iz držav Srednje in Vzhodne Evrope znaša 450 evrov, mesečni prihodek slovenskega predstavnika pa je nekoliko višji, in sicer znaša 702 evrov, kjer za skoraj vsakega petega (20 odstotkov) posameznika starši še vedno predstavljajo poglaviten vir sredstev, medtem ko ima 11 odstotkov predstavnikov zaposlitev s krajšim, 23 odstotkov pa s polnim delovnim časom. Počutijo se odvisne od staršev in njihova prednostna naloga v bližnji prihodnosti je doseči finančno neodvisnost.

Glavni cilji predstavnikov generacije Z so:

V prihodnosti želijo evropski predstavniki generacije zaslužiti med 2000 in 3000 evrov na mesec, dovolj da si lahko ustvarijo družino, da privarčujejo za stanovanje in dopust ali občasno potovanje. 

Ljudje in vrednote so zanje pomembnejše od denarja 

Čeprav je denar pomemben, pripadniki generacije Z najbolj cenijo odnose z drugimi. Več kot polovica slovenske generacije (55 odstotkov) kot tudi celotne gen Z generacije (51 odstotkov), se strinja, da so v življenju pomembnejše stvari kot denar in kot svoje najpomembnejše vrednote izpostavljajo družino (65 odstotkov), zdravje (63 odstotkov), prijatelje (53 odstotkov) in partnerje (42 odstotkov). V nasprotju s splošnim mnenjem o tej generaciji sami menijo, da nič ne more nadomestiti stikov v živo in 65 odstotkov jih želi prosti čas preživljati v družbi (zlasti s prijatelji), s čimer se strinja celotna generacija (64 odstotkov).

Njihovo spoštovanje teh vrednot se kaže tudi v skrbi za družbena in okoljska vprašanja. Skoraj polovica (45 odstotkov) vseh vprašanih v tej raziskavi donira sredstva različnim fundacijam in nevladnim organizacijam, enako velja za 45 odstotkov slovenskih predstavnikov generacije. Dobra tretjina (34 odstotkov) mladih iz držav Srednje in Vzhodne Evrope jih je vključenih v prostovoljstvo, v Sloveniji pa je ta delež še nekoliko višji, 39-odstoten. Ko razmišljajo o prihodnosti, predstavniki generacije Z kot eno izmed najpomembnejših tem izpostavljajo stanje našega planeta (40 odstotkov), v primerjavi s slovenskimi predstavniki pa to izpostavlja kar 46 odstotkov mladih.

"Mladi kot pravi idealisti prevzemajo odgovornost za oblikovanje prihodnosti, pri čemer kot pomembne izpostavljajo trenutne okoljske in družbene izzive in zato pričakujejo, da bodo na tem področju aktivna tudi podjetja. Raziskava podjetja Mastercard je pokazala, da generacija Z ceni trajnostna podjetja in da nima zadržkov pred doniranjem. Pri tem jim pomagamo s projekti in iniciativami, ki nudijo posebna doživetja," je dejal Aleš Petejan, vodja marketinga Mastercard Slovenija.

Najbolj aktivni na YouTubu, Instagramu in Facebooku

Prva generacija, rojena v dobi vseprisotne dostopnosti spleta, je neločljivo povezana z digitalnim svetom. So redni uporabniki družbenih omrežij, na katerih berejo novice, komunicirajo s prijatelji in sledijo svojim strastem. Mladi slovenski predstavniki so najbolj aktivni na YouTubu (88 odstotkov), Instagramu (82 odstotkov) in Facebooku (77 odstotkov). Kar 68 odstotkov sodelujočih iz Slovenije, v celotni raziskavi 70 odstotkov, družbene medije uporablja kot glavni vir informacij in navdiha. Skoraj tri četrtine (73 odstotkov) vseh predstavnikov s svojimi prijatelji komunicira vsakodevno s pomočjo aplikacij za pošiljanje sporočil, v Sloveniji pa je takšnih 66 odstotkov. Vsaj enkrat na teden slovenski predstavniki uživajo v digitalni zabavi, in sicer pretakanju glasbe (86 odstotkov), filmih (66 odstotkov) ali igranju video iger (58 odstotkov).

Za to tehnično napredno in vedno povezano generacijo elektronsko poslovanje predstavlja naravno okolje - 76 odstotkov jih kupuje prek spleta vsaj enkrat na mesec, v Sloveniji pa 69 odstotkov. Kupujejo predvsem oblačila (62 odstotkov), hrano (44 odstotkov) ali izdelke za lepoto in nego (41 odstotkov). Hkrati so tudi cenovno ozaveščeni in ljubitelji promocij. Tri četrtine jih pravi, da pred odločitvijo za nakup vedno preverijo ponudbo različnih trgovcev. 81 odstotkov pa pred nakupom pogleda, ali je izdelek na voljo po promocijski ceni pri drugem dobavitelju, kjer je odstotek pri vseh predstavnikih iz držav Srednje in Vzhodne Evrope malo manjši, in sicer 77-odstoten.  

Zahtevajo gladko uporabniško izkušnjo, plačujejo digitalno

"Generacija Z priročnost tehnologije, ki je na voljo, jemlje kot samoumevno. Blagovne znamke, ki želijo uspeti v njihovem digitalnem svetu, morajo nuditi enostavnost uporabe, hitrost in nemoteno izkušnjo, in, če se la da, vse to ponuditi na pametnem telefonu. Pri tem morajo ponuditi nakupovanje, plačila, financiranje in druge vrste storitev. Upoštevati želje generacije Z je vsekakor pametno, saj predstavljajo prevladujoče tržne trende prihodnosti," še pravi Aleš Petejan.

Mladi tudi pri fizičnem nakupovanju najraje izberejo brezgotovinsko plačevanje, ki ponuja udobje in hitrost. 70 odstotkov slovenskih predstavnikov, v primerjavi z 80 odstotki vseh vprašanih v raziskavi, plačuje s kartico, 56 odstotkov Slovencev in 61 odstotkov vseh anketirancev pa jo uporablja pogosteje kot gotovino.  Ena glavnih ovir pri plačevanju s kartico je pomanjkanje POS terminalov v prodajalnah, saj kar 32 odstotkov mladih Slovencev meni, da plačila s karticami še vedno sprejema premalo lokacij. Obenem hitro narašča priljubljenost brezstičnosti, saj 67 odstotkov slovenskih pripadnikov generacije Z to metodo že uporablja, 21 odstotkov pa to načrtuje v prihodnosti.

Mlada generacija poleg nakupovanja in drugih storitev prav tako z veseljem uporablja digitalne rešitve v bančništvu. 82 odstotkov sodelujočih iz celotne regije je dejalo, da ima odprt bančni račun, v Sloveniji pa ga ima kar 92 odstotkov. Od teh 35 odstotkov slovenskih predstavnikov uporablja NLB banko. Mobilne bančne aplikacije so obenem zelo priljubljene med vsemi člani te generacije. Dobra mobilna aplikacija mladim Slovencem predstavlja enega od najpomembnejših dejavnikov pri izbiri finančne institucije (23 odstotkov), kjer ji družbo delajo še ugled (36 odstotkov), raven storitev za stranke (29 odstotkov) in ponudba (26 odstotkov).