Darja Kocbek
Inflacija je bila v Sloveniji februarja na letni ravni 6,9-odstotna, kar je največ po letu 2008, so izračunali v državnem statističnem uradu. Blago se je v enem letu podražilo za 8,5 odstotka, storitve pa za 3,7 odstotka. Na mesečni ravni je rast cen življenjskih potrebščin dosegla 1,4 odstotka. Bolj spodbudni so podatki o rasti bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2021 je namreč slovensko gospodarstvo realno doseglo 8,1-odstotno rast, nominalno se je BDP povečal za 10,9 odstotka. V tekočih cenah je znašal 52 milijard evrov.
K dvigu cen na letni ravni so največ, 1,3 odstotne točke, prispevale podražitve električne energije, plina in drugih goriv. Te cene so zrasle za 19,6 odstotka. Največ, za kar 52,1 odstotka, se je podražila toplotna energija. Električna energija je bila februarja letos v primerjavi s februarjem lani dražja za 15 odstotkov, plin za 25,6 odstotka in tekoča goriva za 10,3 odstotka, so izračunali v statističnem uradu. Draži se tudi hrana, februarja letos je bila v primerjavi s februarjem lani dražja za 6,4 odstotka. Kruh se je podražil za skoraj 10 odstotkov.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah z evrom januarja 5,1-odstotna, v državah članicah EU pa 5,6-odstotna. Najnižja je bila v Franciji (3,3-odstotna), najvišja v Litvi (12,3-odstotna), v Sloveniji je bila 6-odstotna.
V ECB pričakujejo tudi rast plač, vprašanje je samo, kolikšna bo
Na razmeroma visoko gospodarsko rast v letu 2021 v Sloveniji je po izračunih analitikov statističnega urada pomembno vplivalo domače povpraševanje. Domača potrošnja se je na letni ravni povečala za 10,8 odstotka. Izvoz je bil večji za 13,2 odstotka, uvoz pa za 17,4 odstotka. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v večini leta 2021 se je zmanjšal zunanjetrgovinski presežek Slovenije. Lani je znašal 2764 milijonov evrov, v letu 2020 pa 4328 milijonov evrov.
V letu 2021 je bilo zaposlenih 1,054.000 ljudi, kar je 14.600 oseb več ali za 1,4 odstotka več kot v letu 2020. Največ se jih je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. V zadnjem četrtletju leta 2021 je stopnja brezposelnosti znašala 4,5 odstotka, kar pomeni, da je bilo registriranih 47 tisoč brezposelnih. Med njimi je 21 tisoč ljudi zaposlitev iskalo eno leto ali več.
Philip Lane, glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB), je za dnevnik Frankfurter Allgemeine (FAZ) pojasnil, da bo svet ECB na zasedanju 10. marca ocenil gospodarske razmere in pri tem upošteval tudi spremembe geopolitičnih razmer, ki so posledica vojne v Ukrajini. Ta ne vpliva le na oblikovanje cen plina in nafte, ampak tudi na zaupanje vlagateljev in na mednarodno trgovino. Geopolitične napetosti pomenijo za Evropo pomembno tveganje.
V ECB pričakujejo tudi rast plač, vprašanje je samo, kolikšna bo. Če je ciljna inflacija 2 odstotka in se produktivnost dela poveča za 1 odstotek, bi bilo sprejemljivo povečanje plač v območju evra za 3 odstotke, pravi Lane.
