Eva McLellan je vodenje farmacevtske družbe Roche Slovenija prevzela v sredini 2022. Znanstvenica, ki je laboratorijsko delo zamenjala za strateško vodenje, prinaša svež in celosten pogled na zdravstveni sistem. Z njo smo se pogovarjali o stanju zdravstva, vlogi inovacij in umetne inteligence ter ključnih konceptih za uspešno vodenje.
Roche Slovenija vodite od sredine leta 2022. Kako bi ocenili to obdobje? Kateri so bili ključni dosežki za vas in podjetje?
"Vodenje Roche Slovenija sem prevzela približno v istem času, ko je svoje delo začela trenutna vlada, zato sem z zanimanjem spremljala, kakšno strategijo bo izbrala za slovensko zdravstvo. Strategija je jasna in ambiciozna – do leta 2027 si Slovenija prizadeva ustvariti enega najučinkovitejših, dostopnih, uporabniku prijaznih in trajnostnih zdravstvenih sistemov. Od nastopa funkcije generalne direktorice se ves čas sprašujem, kako lahko Roche Slovenija kot pomemben deležnik v zdravstveni ekonomiji prispeva k uresničevanju te vizije.
V tem času smo dosegli veliko. Osredotočeni smo na podporo Sloveniji pri izgradnji digitalne in podatkovne infrastrukture, potrebne za posodobitev zdravstva. Uspešno sodelujemo z Očesno kliniko UKC Ljubljana, v sodelovanju s Poslovno šolo IEDC pa smo ustanovili Blejski inštitut za voditeljstvo na področju digitalne preobrazbe in umetne inteligence (BILDAI). Intenzivno vlagamo tudi v razvoj človeškega kapitala in vodstvenih veščin na področju digitalizacije. Ponosna sem na novosti, ki jih bolnikom prinašajo naše diagnostične in medicinske rešitve. Na operativni ravni smo uvedli številne inovacije – osem novih zdravil, indikacij in načinov zdravljenja. Na področju onkologije smo, na primer, vpeljali inovacije v diagnostiki in zdravljenju, ki omogočajo zgodnje odkrivanje ter napovedovanje poteka bolezni.
Veseli me, da lahko z inovacijami, ki jih prinašamo na trg, aktivno podpiramo Slovenijo pri uresničevanju njene vizije. Verjamem, da imamo resnično možnost, da ta cilj dosežemo in postanemo zgled drugim."
Vodstvene položaje ste zasedali že v Kanadi, Švici in Belgiji. Kakšne razlike in podobnosti opažate pri vodenju Roche Slovenija?
"Slovenija se sooča s podobnimi izzivi kot druge države - starajočo se populacijo in porastom kroničnih bolezni, rakavih obolenj, bolezni srca in ožilja, nevroloških motenj in očesnih bolezni. Vse to obremenjuje zdravstveni sistem in viša stroške. Imamo pa edinstveno priložnost v smislu zgodnje diagnostike ter pravočasne in hitre terapije ob pomoči razpoložljive tehnologije in umetne inteligence, ki lahko odigra pomembno vlogo.
Vsako državo, v kateri delujem, obravnavam individualno, brez iskanja univerzalnih rešitev. V obdobju sprememb so ključnega pomena učinkovito vodenje, jasna vizija in sodelovanje vseh deležnikov. Učinkovito vodenje pomeni usmerjati ljudi k spremembam, ki si jih želijo. Vedno se sprašujem: Kakšen je potencial okolja? Kakšna sredstva so na voljo? Kako lahko prispevamo k spremembam in hkrati ustvarjamo dodano vrednost? Gre za proces, ki temelji na sodelovanju in viziji.
Slovenija je odličen kraj za poslovanje, saj ima odlično izobražene prebivalce na področju naravoslovja. Delamo dobro in smo ena redkih držav v Evropi, kjer se nove terapije uvajajo zgodaj. Kot država smo lahko ponosni, da toliko vlagamo v inovacije, nikakor pa ne smemo zaspati na lovorikah. Še naprej moramo zagotavljati konkurenčno mesto za ohranjanje znanosti o življenju in nadaljnje naložbe."
Nedavno ste v Roche Slovenija izvedli raziskavo z 18 poglobljenimi intervjuji ključnih deležnikov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Kakšne ugotovitve prinaša raziskava?
"V pogovorih smo identificirali ključna področja, ki so predpogoj za stabilen in trajnosten zdravstveni ekosistem. Na prvem mestu sta vizija in učinkovito vodenje. Slovenija ima vrhunske strokovnjake in medicinsko odličnost, a da bi ta potencial v celoti izkoristili, potrebujemo učinkovito vodenje in sodelovanje ter priložnost, da vse zmožnosti uporabimo.
Manjka nam organiziranosti - zakaj zdravstveni delavci tretjino svojega časa porabijo za administracijo? To se mora izboljšati. Kljub obilici podatkov o zdravljenju, diagnostiki in rezultatih spremljanja ti niso ustrezno dostopni in organizirani. Digitalna orodja nam lahko pomagajo pri sprejemanju odločitev, podprtih s podatki, kar je nujno za napredek.
Pomemben izziv predstavljajo tudi javno-zasebna partnerstva, ki se jih ne smemo bati, saj vsega ne moremo narediti sami. V ospredje je stopilo tudi vprašanje zaupanja v zdravstveni sistem. Pravijo, da se zaupanje gradi skozi leta. A v primeru zdravstvene reforme na voljo nimamo več let, temveč mesece. Naučiti se moramo hitro vzpostaviti zaupanje in ga odvzeti le, če je resnično izigrano."
Če se dotakneva še zdravstvene reforme - konsenza o prihodnji usmeritvi slovenskega zdravstvenega sistema med vlado in večino zdravstvenih delavcev še ni na vidiku. Je dogovor po vašem mnenju sploh mogoč?
"Ne razumem, zakaj je tako težko sprejeti reformo. Če bi si res želeli zdravo družbo za Slovenijo in svoje otroke, bi začeli zbirati, meriti in analizirati podatke ter na podlagi tega uvajati spremembe. Imamo vsa orodja in tehnologijo, da reformo izvedemo v nekaj mesecih, a potrebna sta predanost in sodelovanje.
Želimo zdravo družbo? Verjamem, da. Vemo, da močna gospodarstva temeljijo na zdravem prebivalstvu? Seveda. Zdravstvo in gospodarstvo sta neločljivo povezana. Ključno je, da za uspešno reformo na zdravstvo začnemo gledati kot na naložbo in predpogoj za uspešno in zdravo gospodarstvo."
Raziskava Mladina 2024 razkriva, da mlade (15-29 let) v jugovzhodni Evropi zelo skrbi stanje zdravstvenega sistema. Kako nasloviti njihove skrbi in ponovno vzpostaviti zaupanje?
"Za ponovno rast zaupanja je pomembno, da mladi sodelujejo. Ključno je, da jih aktivno vključimo v oblikovanje vzdržnega zdravstvenega sistema. Kot podpredsednica AmCham Slovenija sodelujem pri platformi Young Leaders, ki združuje okoli 2500 izkušenih posameznikov. Predstavljajte si, da bi te ljudi vključili v načrtovanje scenarijev. Da bi jih povprašali, kako si predstavljajo zdravstveni sistem čez deset let, kakšen idealen scenarij želijo? In predvsem – katere ukrepe in politike bi uvedli ter kako bi izvajali reforme?
Mladi bodo tisti, ki bodo čez deset let živeli s posledicami današnjih odločitev, zato je pomembno, da jih vključimo v dialog in spodbudimo k sodelovanju."
Sva pa na drugi strani že omenili, da se Slovenija sooča s posledicami staranja prebivalstva – upadom delovne sile in naraščajočimi zdravstvenimi stroški. Kako nasloviti te izzive?
"Prvi korak je sprememba pogleda na zdravstvo – obravnavati ga moramo kot naložbo in ne kot strošek. Namesto razmišljanja, da staranje prebivalstva in manj delovne sile prinašata visoke stroške, moramo razumeti, da so zdravi ljudje vseh starosti temelj delujoče družbe - tudi gospodarstva.
Drugi korak je obravnavati zdravstvo in gospodarstvo kot celoto. Treba je priznati širši prispevek, ki ga inovacije v zdravstvu prinašajo za zdravje populacije, tudi žensk in starejših. Njihov posredni doprinos k BDP – z varstvom otrok, neplačanim delom in drugimi dejavnostmi – ni ustrezno ocenjen. Ti izračuni bi hitro pokazali, da zdravje ljudi pomeni družbeno blaginjo in bogastvo.
Ključno je aktivno vlaganje v inovacije, zgodnje napovedovanje in preprečevanje bolezni. Preventiva in napovedovanje morata biti prioriteta, medtem ko naj bosta zdravljenje in oskrba zadnji možnosti. Podatki kažejo, da nadomestilo za 30-mesečno čakanje na operacijo hrbtenice stane okoli 55.000 evrov, medtem ko operacija stane med 3000 in 12.000 evri. Stroški čakanja, odsotnosti zgodnje diagnoze in zdravljenja so pogosto dva- do petkrat višji kot pravočasno ukrepanje. Vlaganje v preprečevanje, diagnostiko in zgodnje zdravljenje se dolgoročno bistveno bolj izplača."
"Ključno je aktivno vlaganje v inovacije, zgodnje napovedovanje in preprečevanje bolezni"
Kljub 38-odstotnemu porastu globalnih kliničnih raziskav v zadnjem desetletju se je delež Evrope v tem obdobju prepolovil. Delež komercialnih raziskav v Evropi je padel z 22 odstotkov (2013) na 12 (2023), pri čemer Slovenija sledi podobnemu trendu. To pomeni, da ima 60.000 manj pacientov v Evropi dostop do kliničnih raziskav. Kateri ukrepi so potrebni, da preprečimo, da bi evropska farmacevtska industrija ubrala pot avtomobilskega sektorja?
"Konkurenčnost farmacevtske industrije je resen izziv za Slovenijo in Evropo. Farmacevtska industrija prispeva milijarde evrov k evropskemu gospodarstvu in je, skupaj z letalsko industrijo, ena najmočnejših evropskih panog. A brez vlaganja in uvajanja ugodnega regulativno-pravnega okvira se bo sektor začel krčiti. Evropa mora prepoznati ta trend in ga obrniti, sicer se bodo raziskave preselile drugam.
Regulativa mora omogočati inovacije in poslovanje. Potrebne so davčne spodbude, da ostanemo konkurenčni ZDA in Kitajski. Ključno je, da najprej implementiramo obstoječo zakonodajo, kot sta Evropski zdravstveni podatkovni prostor in EUnetHTA, preden uvajamo nove predpise. Najprej dokončajmo začeto in to naredimo dobro."
Lani ste skupaj s poslovno šolo IEDC ustanovili Blejski inštitut za voditeljstvo v digitalni preobrazbi in umetni inteligenci (BILDAI). Kako vidite razvoj področja umetne inteligence v farmaciji in kateri so ključni projekti inštituta, ki jih načrtujete v 2025?
"Projekt BILDAI predstavlja enega ključnih načinov, kako Roche poleg inovacij v diagnostiki in zdravilih prispeva k družbi. Gre za eno prvih javno-zasebnih partnerstev, kjer se lahko vključujejo različna ministrstva, akademska sfera in podjetja.
O umetni inteligenci se veliko govori, tako pozitivno kot negativno. Verjamem, da bo njen vpliv v zdravstvu in farmaciji predvsem pozitiven, saj bo pospešila razvoj zdravil na način, kot ga doslej še nismo poznali. Ker je industrija močno regulirana, me pojav negativnih akterjev posebej ne skrbi. Dejstvo je, da to ni prihodnost, temveč sedanjost.
Tudi zato bomo v prvem četrtletju 2025 v okviru inštituta BILDAI lansirali prvo vodstveno akademijo za voditelje v zdravstvu. V Sloveniji imamo približno 3000 voditeljev v zdravstvu – od direktorjev do vodij oddelkov – in želja je, da bi vsi imeli dostop do te akademije.
Vzpostavili bomo tudi stičišče za ključne deležnike, kot so vlada, gospodarstvo, akademska sfera in strokovnjaki iz različnih organizacij. To bo prostor za izmenjavo vpogledov na področju digitalizacije in umetne inteligence z namenom pospešiti doseganje zdravstvenih ciljev Slovenije do leta 2027."
