Iščete nov izziv na svoji profesionalni poti? Bi spremenili kariero? Pogum velja!

Ste obtičali v službi, kjer se ne počutite dobro? Ste pripravljeni na spremembo kariere, vendar nimate pojma, kaj bi (še) lahko počeli? Ali morda ne veste, kje začeti? Richard Alderson, ustanovitelj portala Careershifters, ki je, razočaran nad korporativnim življenjem, pustil službo in začel iskati nekaj, kar bi zanj predstavljalo večji smisel, na podlagi lastne zgodbe razloži, kako lahko posameznik z opustitvijo običajnih kariernih pravil radikalno poveča svoje možnosti, da najde nekaj, kar mu je všeč.

In že na začetku zgodbe ne skriva, da je bilo to eno najtežjih obdobij v njegovem življenju.

Imel je, kot sam pravi, na videz dobro službo v znanem podjetju. Večkrat je napredoval. Imel je hipoteko, potoval zaradi službe in imel pred sabo odlične možnosti za nadaljnji razvoj kariere.

A poudarja, da je bil v sebi globoko neizpolnjen. "Nisem užival v svojem delu, počutil sem se, kot da ne izkoriščam polnega potenciala, in hrepenel sem po tem, da bi se zbudil z občutkom, da moje delo kaj spremeni - nekomu ali nečemu," razlaga. In dodaja, da pa preprosto ni imel pojma, kaj bi še lahko naredil.

"Pravzaprav sem se leta in leta trudil, da bi ugotovil, kako se spremeniti, vendar brez napredka. Na koncu sem prišel 'na drugo stran'. Vendar to ni bila lahka pot," pravi. In v svoji zgodbi postreže tudi z lekcijami, ki se jih je naučil na tej poti.

Kaj morate vedeti

Če ste obtičali pri spremembi kariere, se boste soočili s tremi glavnimi izzivi - ali paradoksi.

Prvič. Vi ste tisti, ki se želite spremeniti, a ste hkrati sebi največja ovira na tej poti. "V globini obupa nad službo so se povsod okoli pojavili mene signali, da nisem na pravem mestu: sram me je bilo govoriti o svojem delu z drugimi na zabavah. Nisem si mogel predstavljati, da bi opravljal delo svojega šefa (niti tistega, ki ga je opravljal njegov šef); in ohromilo me je spoznanje, da bom dosegel 60 ali 70 let in ne bom ponosen na delo, ki sem ga opravil v življenju.

Iz dneva v dan sem se počutil samo otopelo - brez navdiha zaradi nesmiselnega dela, ki sem ga opravljal, in navidezno obtičal v realnosti dneva, ko se vsako jutro zbudim v isto zgodbo," pravi.

In dodaja, da hkrati ni imel pojma, kaj bi še rad naredil. Če pa je imel predstavo, kaj bi lahko naredil, pa ni imel občutka, ali so te ideje izvedljive. Predvsem pa - ni vedel, kje naj začne. Ko se ozira nazaj, se zdaj zaveda nečesa, česar se, pravi, tedaj ni - da je bil njegov pogled na svet dela zamegljen. "Vse, kar sem vedel, je bila panoga, v kateri sem bil. Imel sem površinski vpogled v nekatere druge kariere, vendar je bilo toliko področij in vlog, ki so bila popolnoma zunaj mojega radarskega zaslona," pravi.

In priznava, da ga je bilo strah znižanja plače, "strah me je bilo, kaj si bodo mislili moja družina in prijatelji, in strah me je bilo izgube statusa, za katerega sem tako trdo delal. To niso bile ovire v zunanjem svetu; v meni so bile ovire. Najbolj me je zaviral jaz - moje neznanje in moji strahovi." Ali to drži tudi za vas?

Drugič. Tega ne morete ugotoviti zgolj tako, da to pač spoznate. Richard Alderson je bil delavec znanja; bil je plačan za razmišljanje, reševanje problemov in interakcijo z drugimi. A zakaj potem ni mogel ugotoviti, kaj bi še rad počel? "Moj prvotni pristop je bil, da pridem domov iz službe, se zavijem v odejo in se vrtim v krogu ter analiziram, kaj bi še lahko naredil. Nisem prišel do odgovorov. Prebral sem tudi vsako knjigo o spremembi kariere, ki mi je prišla v roke, brskal po internetu za napotki in opravil številne teste profiliranja. Ampak še vedno slika ni bila nič bolj jasna," se spominja.

Realnost pač je, da če bi se rešitev za spremembo vaše kariere skrivala v več analizah - v tem, da izdelate več seznamov, berete več knjig, opravite več psihometričnih testov ali preprosto razmišljate o vsem - bi jo že našli.

Tretjič. Če boste službo iskali, je ne boste našli. Ko je Alderson začel iskati nekaj drugačnega, so bili svetovalci za zaposlovanje njegov prvi naslov. "Navdušeno so se pogovarjali z mano o vlogah pri konkurentih ali drugih položajih v manjših organizacijah. Ampak vse skupaj me je preprosto pustilo hladnega," se spominja. Vse je bilo bolj kot ne isto, pravi. "Želel sem narediti nekaj radikalno drugačnega in niso mi mogli pomagati."

Morebiti ste porabili ure in ure z brskanjem po spletnih mestih za zaposlovanje ali obvestilih o zaposlitvi in postali le še bolj nesrečni, ko ste znova in znova videli, da nimate izkušenj ali spretnosti, ki jih delodajalci zahtevajo v oglasih. Ali pa ste morda poslali svoj življenjepis za delovna mesta na različnih področjih in mislili, da boste morda dobili vsaj prvi razgovor. A zgodilo se ni nič.

Razloge gre iskati v tem, da so vse to manevri, značilni za tradicionalni trg dela, ki preprosto ni zasnovan za menjavo kariere. Čeprav niste sami za to nič krivi, se preprosto ne boste pomerili z drugimi ljudmi v izkušnjah in veščinah na različnih področjih, ki vas zanimajo.

Kaj morate storiti

Za vsak paradoks obstajajo rešitve, vendar verjetno niso takšne, kakršne mislite, da so.

Prvič. Naredite to z drugimi, ne sami.

"Sami zmoremo tako malo; skupaj zmoremo tako veliko." Tako Alderson citira ameriško slepo in gluhonemo pisateljico Helen Keller. "Največji izziv, s katerim sem se srečal pri menjavi kariere, je bila inercija, po kateri je potekalo moje življenje. Želel sem se spremeniti, vendar nisem želel tvegati varnosti službe, ki sem jo imel. Bilo mi je prijetno neprijetno, udobno neudobno. Imel sem izbruhe energije, da bi nekaj naredil v zvezi s svojo kariero, čemur so sledila obdobja, ko me je potegnilo v 'življenje', tedne ali mesece pozneje sem prišel na površje in ugotovil, da se ni nič spremenilo," razlaga. In dodaja, da je zares začel napredovati šele, ko je namerno postavil druge okoli sebe.

"Začel sem iskati druge v svoji družbi, ki so prav tako želeli pobegniti. Odločil sem se ne za enega, ampak za dva karierna trenerja. Začel sem spoznavati in se družiti z različnimi vrstami ljudi; eden od njih me je na koncu pripeljal do službe, ki mi je bila všeč," pravi. In izkupiček tega so bile različne ideje, različne povezave in odgovornost – vse to je na koncu pripeljalo do premika naprej.

Na spremembo kariere pomislite kot na odpravo, ne kot na enodnevni izlet. Če bi se povzpeli v bazni tabor na Mount Everest, bi to lahko storili sami, vendar je zelo verjetno, da bi želeli iti z drugimi – vrstniki, vodnikom, ekipo za podporo. Zaradi tega je potovanje varnejše, hitrejše in veliko bolj zabavno.

Drugič. Igrajte se, ne ugibajte.

"Ideje se pojavijo, ko trčijo različna vesolja," pa Richard Alderson citira podjetnika in govorca Setha Godina. Na svoji poti spremembe kariere je Alderson potreboval štiri leta in pol, da se je rešil kariere, ki zanj ni bila prava. In, kot pravi, je bil večino tega časa ujet v paralizo analize.

"Kot je rekel trener, s katerim sem takrat delal, 'Richard, je, kot da stojiš v gozdu in imaš pred seboj številne poti. Toda ohromel si, ker nočeš narediti napake. In izziv je: če ne ubereš nobene od poti, ne boš nikoli prišel iz gozda. Če ubereš eno od njih, pot na začetku morda ne bo prava, vendar pa lahko seveda uravnavate smer do prave poti.' Ko sem začel delovati in ne analizirati, so se stvari začele spreminjati," se spominja.

Vpisal se je na izredni študij novinarstva. "Všeč mi je bilo, a hitro je postalo jasno, da to ni kariera zame. Prijatelja, ki je delal v piaru, sem spremljal pol dneva. Enako sem storil s prijateljem, ki je delal kot trgovec z obveznicami v japonskih jenih v investicijski banki. Oba fascinantna svetova, a nobeden me ni pritegnil. Kot pravi Seth Godin, sem stopal v različne svetove – porajale so se mi ideje in hkrati sem prečrtal možnosti, namesto da bi jih pustil v mislih kot odprta vprašanja," razlaga.

Preden je ugotovil, kaj želi početi, je svoje ideje preizkušal tudi tako, da mu zanje ni bilo treba pustiti svoje redne službe. In po zaslugi predstavitve svoje bodoče svakinje Sarah je nato vstopil v pisarne družbenega startupa in se v nekaj minutah zavedel, da je našel nekaj, kar mu povsem ustreza. "Če bi videl spletno stran organizacije ali oglas za zaposlitev v časopisu, morda nikoli ne bi odkril, kakšno povezavo imam z njimi. Vendar je postalo vse zelo resnično, ko smo se srečali z ekipo, videli okolje in začutili energijo prostora," razlaga.

Tretjič. Iščite ljudi, ne služb.

"Priložnosti ne lebdijo kot oblaki na nebu. Navezane so na ljudi. Če iščete priložnost, v resnici iščete osebo," Alderson citira ameriškega avtorja, podjetnika in investitorja Bena Casnocho. Seveda lahko za spremembo svoje kariere uporabljate zaposlitvena spletna mesta, svetovalce za zaposlovanje, življenjepise in iskalnik Google, a to niso lokacije za začetek.

Namesto tega se osredotočite na povezovanje z ljudmi.

"Moč biti pred ljudmi je v tem, da lahko predstaviš sebe celega – česar CV ali življenjepis preprosto ne zmore. Jaz sem introvert. Torej me na dogodku mreženja ne boste našli, kako bi razposajeno delal v sobi. Vendar mi je prijetno srečanje z ljudmi ena na ena ali telefonski pogovori. Torej sem se poslužil tega - in s celo vrsto ljudi, katerih vloge so me zanimale. Potreben je bil čas, bilo je veliko 'slepih ulic', a na koncu me je pripeljalo do vloge na področju, za katerega prej sploh nisem vedel, da obstaja," razlaga Anderson.

S takšnim pristopom pa se je izognil tudi neusmiljenemu filtriranju, značilnem za običajne prošnje za zaposlitev. Čeprav ni bil "kvalificiran" za delo v družbenem startupu, v katerega se je zaljubil, pa je imel izjemno veliko navdušenja in pripravljenosti za učenje. Česar v svoje življenjepisu nikakor ne bi mogel sporočiti bodočemu delodajalcu.

In zato službe v startupu tudi ni dobil z uradno prošnjo. "Dobil sem jo, ker sem vzpostavil odnose z ljudmi v organizaciji. Opravljal sem nekaj pro-bono dela, kar je vodilo v svetovalno delo - in to je vodilo v razgovor za redno zaposlitev," razlaga. In pove, da je bil to najslabši intervju v življenju za to vlogo. "Službo sem si tako želel, da so mi možgani zmrznili, prebijal sem se med vprašanji in odšel, misleč, da sem priložnost zapravil. Katastrofalno. Lahko pa bi bilo, če bi bil to moj prvi stik z ekipo. Vendar ni bilo in zaradi prednosti odnosov, ki sem jih zgradil, sem vseeno dobil službo.

Ne pozabite: najprej so ljudje, nato službe.

Kakšni naj bodo vaši naslednji koraki

Sprememba kariere ni lahka - sicer bi to počeli vsi. Je pa mogoča. Številne zgodbe posameznikov, ki so to že storili, potrjujejo, da je. In zapomnite si, da ne gre samo za vašo kariero; gre za vaše življenje. Gre za to, kako se počutite vsako jutro; gre za to, kako to vpliva na vaše zdravje in vaše odnose; in ne nazadnje gre za vpliv, ki ga lahko imate na svet s tem, da uživate v tem, kar počnete.