S konferenco, ta je že druga takšna v Sloveniji, si želijo povezati raziskovalce, strokovnjake iz akademskega sveta, predstavnike industrije, oblikovalce, lastnike blagovnih znamk, trgovce in vse, ki sodelujejo v življenjskem ciklu embalaže, tako papirne, kot polimerne. Ker je zavedanje o skrbi za okolje in ekološko nesprejemljivih materialih vedno večje, so podjetja prisiljena razmišljati in delovati trajnostno tudi na področju pakiranja.
Konference v Slovenj Gradcu se bo skupaj udeležilo kar 180 ljudi iz 29 držav, 82 jih konferenco spremlja v živo, 98 pa na daljavo. "Tudi veliko število udeležencev kaže, da se vsi obračajo k trajnostni embalaži. Bodisi zaradi zavedanja potrošnikov, bodisi zaradi vedno boljših rešitev. Veliko je še mitov, veliko je izzivov na tem področju. Da je takšnih dogodkov še premalo, priča tudi izjemna udeležba. Prva konferenca pred dvema letoma je bila v Ljubljani, tokrat smo jo izvedli v Slovenj Gradcu. Res smo imeli smo pomisleke, logistično je gotovo težje, a smo se vseeno odločili, da jo izvedemo pri nas na fakulteti," je povedala Maja Mešl s Fakultete za tehnologijo polimerov.
Ponosen, da jih je toliko prišlo v Slovenj Gradec, je tudi dekan Blaž Nardin, ki je vesel tudi zaradi predstavnikov, ki dogajanje spremljajo na daljavo. "Trajnosti razvoj embalaže je zelo pomemben. Embalaža je vseprisotna, nujna. Če embalaže ne bi bilo, ne bi bilo ničesar. Proizvodna podjetja brez nje ne morejo delati, naša odgovornost pa je, da ponudimo rešitve, ki bodo omogočale trajnostni razvoj. Zbiranje plastične embalaže se je začelo pred desetimi, petnajstimi leti. Tukaj plavamo precej za papirničarji, a gremo v pravo smer. Vsi, ki smo udeleženi v krogu, moramo opraviti svoje delo," je ob tem dejal dekan.
Trg narekujejo stranke
Eno od podjetij, ki sodelujejo na konferenci je tudi Lidl Slovenija, kjer poudarjajo, da so stranke tiste, ki narekujejo trg. "Zagotovo se obračamo k boljšim materialom. Vedno več strank si želi bolj kakovostno embalažo. Do leta 2025 si želimo, da delež plastike zmanjšamo za 20 odstotkov, da je vsa embalaža iz 100-odstotno reciklirnega materiala in da iz prodaje damo črno plastiko. To so naše zaveze, pri čemer smo odprti za predloge dobaviteljev. Če se njihovi predlogi skladajo z našo strategijo jih vpeljemo," je povedal Samo Pergar iz podjetja Lidl Slovenija, kjer takšne konference pozdravljajo.
Stranke so vedno bolj osveščene in vedno več je pozivov k boljšim materialom
"Vedno stremimo k novim trendom in iščemo, kaj bi lahko implementirali v naše izdelke. Konferenca v Slovenj Gradcu je super priložnost, da se seznanimo z dogajanjem na področju embalaže. Je pa res da trg narekujejo stranke. Trgovec ponudi kar si ljudje želijo. Stranke so vedno bolj osveščene in vedno več je pozivov k boljšim materialom. Ljudje si tudi želijo svežih, nepakiranih izdelkov. Prepričani so, da pakirana hrana prihaja od nekje daleč.
Embalaža ni le zlo
Da je rok trajanja hrane lahko odvisen od embalaže in ne nujno od aditivov, pa je povedal Janez Šubelj iz podjetja LabelProfi, ki se ukvarja s fleksibilnimi embalažami in etiketami. "Mi lahko naredimo embalažo, ki bo meso ohranjala sveže cel mesec. A miselnost ljudi je, da je takšno živilo avtomatično slabo. To moramo spremeniti, na plastiko ne smemo gledati zgolj na negativen način. Tudi embalažo, ki bo 32 dni brokoli ohranjala povsem svež, lahko naredimo. Zdaj ga vržemo stran po nekaj dneh, pri tem pa pozabljamo, da je velik onesnaževalec tudi hrana. Zato bi morali razmišljati v smeri, da hrane nikoli ne smemo metati stran zaradi embalaže."
Razmišljati bi morali v smeri, da hrane nikoli ne smemo metati stran zaradi embalaže
Šubelj pravi, da je trenutno za okolje najbolj sprejemljiva papirna embalaža, saj v Sloveniji obstaja sistem za zbiranje odpadnega papirja. "Vse ostale embalaže, kompozitne, plastike se meče v rumene zabojnike, pri čemer veliko uporabnikov sploh ne ve, kam ti odpadki gredo. Tukaj vidim veliko težavo. A embalaža ni le zlo. Glavni pomen embalaže je, da ščiti izdelek in da je izdelek uporaben v celotnem roku trajanja. Brez embalaže si sveta, v katerem živimo, ne moremo predstavljati. Težko je tudi vleči vzporednice s preteklostjo. Včasih je bila moka pakirana v 5-kilogramskih vrečah, danes je pakiranje živil bolj porcijsko."
Z navodili za uporabo prihranili 150 ton papirja
Z embalažo se v zadnjem obdobju veliko ukvarjajo tudi v podjetju BSH Hišni aparati. "Naša strategija je takšna, da uporabljamo trajnostne materiale, ki so prijazni okolju, naši izdelki pa pri kupcu povzročijo vau efekt. Mi s pomočjo embalaže izdelke prodajamo, na njej oglašujemo, kaj izdelek zmore. Trend se v drugo smer obrača tudi pri navodilih za uporabo. Vedno manj strank bere navodila. Vsi delujemo po sistemu, da aparat takoj priključimo. Navodila uporabimo takrat, ko naletimo na težave in iščemo rešitev. Zakonsko je predpisano, da morajo biti navodila v tiskani obliki, nova politika v podjetju pa je takšna, da smo šli iz tekstovnih na slikovna navodila. Kupec vse informacije prejme v obliki slik. Teh slik ni treba prevajati. Samo na področju navodil smo letos prihranili več kot 350 ton ogljikovega dioksida in 150 ton papirja," je povedal Rok Štifter in dodal, da so, glede na odzive, slikovna navodila kupcem bolj všeč, podjetje pa želi biti glede sledenja okoljevarstvenim trendom vzor drugim. "Pomembno je, da varno in varčno delamo z resursi, ki so na trgu in na razpolago."
"Nesmiselno je misliti, da bomo zmanjšali porabo plastike, če bomo začeli pri majhnih dejanjih"
Embalažni trg se bo večal
Po napovedih vodilnih podjetij za raziskave in svetovanja na področju pakiranja, Smithers Pira in Packaging Europe, naj bi evropski embalažni trg v obdobju 2018–2023 rasel za kar 1,9 odstotka letno, kar je več kot celotna rast trga v preteklem petletnem obdobju. "Nesmiselno je misliti, da bomo zmanjšali porabo plastike, če bomo začeli pri majhnih dejanjih. Na ravni države, Evropske unije moramo narediti več. V Sloveniji smo se ustavili na nivoju plastičnih vrečk. O ostalih stvareh ne govorimo," pa je na koncu izpostavil še Janez Šubelj iz podjetja LabelProfi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
