Mladi prevzemniki kmetij svetujejo: Čim prej v prevzem kmetije

Rok Lančič iz kraja Žihlava v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je leta 2015 od očeta Jožefa in mame Eme prevzel družinsko prašičerejsko kmetijo. Ko je Rok Lančič postal nosilec kmetije in jo je tudi prevzel, ni razmišljal, da bi dejavnost na kmetiji spreminjal, pridobljenih 42.500 evrov subvencijskih sredstev za prenos kmetije pa je namenil nakupu različnih kmetijskih strojev, ki jih potrebuje za obdelovanje 42,5 hektarja zemljišč, ki so v neposredni bližini kmetije. Na njih prideluje koruzo, pšenico in ječmen. Leto kasneje je s kolegom Simonom Černelom iz sosednjega kraja Slaptinci, ki je prav tako mladi prevzemnik kmetije, sodeloval na razpisu, da sta skupaj kupila traktor, za katerega je vsak prispeval 60 tisoč evrov ali le polovico. Na njihovem območju prevladuje ilovnata zemlja, ki zadržuje vlago in je bolj težka ter tako primerna zgolj za živinorejo.

Z milijonsko investicijo modernizirali hlev

Na prašičjerejski kmetiji Roka Lančiča je 980 prašičev, od tega 550 mladih prašičev (tekačev) in 85 plemenskih svinj (matere). Lani so z 1,1-milijonsko investicijo modernizirali hlev, tako da je zdaj precej manj ročnega dela - le še cepljenje, pa kastriranje mladih pujskov. Radi bi prenovili še en hlev, v katerem so zdaj pitanci s težo do 200 kilogramov. Njihovo število bi lahko povečali na tisoč. "Vse pujske prodamo sami, brez posrednikov. Ali so to naše stalne stranke ali jih najdemo prek različnih oglasov. Veliko naših prašičev gre na Primorsko, za pršute, v zadnjem obdobju pa prodajamo mlade prašiče tudi na Hrvaško. Najti kupca ni težko, saj smo v Sloveniji s svinjskim mesom zgolj 30- do 35-odstotno samooskrbni, je pa vse več konkurence iz tujine," razloži mladi prevzemnik kmetije in še spomni, da so v zadnjem obdobju manjši kmetje množično opuščali prašičerejo, saj niso mogli dohajati povpraševanja, ki je spomladi predvsem po mladih pujskih, jeseni pa po pitancih.

Na kmetiji Lančič sta bila dva otroka, a so Rokovega brata, ki je sicer zaposlen v Avstriji, ob prenosu kmetije izplačali, so pa ostali v dobrih družinskih odnosih. Za Roka Lančiča, ki je sprva končal srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu pri Murski Soboti, kasneje pa na Ptuju postal inženir kmetijstva in krajinarstva, je bilo spodbudno, da je kmetijo prevzel že pri 27 letih in je lahko potem s starši šel v modernizacijo zastarele kmetijske opreme in hleva. Rokova mama Ema se bo v nekaj mesecih po 40 letih dela na kmetiji upokojila, čez nekaj let pa še oče Jožef, do takrat pa oba prejemata, tako kot Rok, iz dejavnosti kmetije neke vrste žepnino, s čimer pokrivajo življenjske stroške. "Ob pomoči kmetijskih svetovalcev prenos nosilca in lastništva kmetije ni bil prezahteven. Nam pa različna evropska in državna sredstva pomagajo do te mere, da lahko razvijamo kmetijo, ker v nasprotnem primeru ne bi bilo investicij," pove Rok Lančič.

Kokoši z dnevno svetlobo in okni za odpiranje

Obiskali smo tudi kmetijo Brigite Hergan iz kraja Šikole v občini Kidričevo, kjer se ukvarjajo s pridobivanjem jedilnih olj, nedavno so nabavili še 50 kokoši nesnic. Prav ob našem obisku so po treh dneh kokoške znesle prvi jajčki. Njihove kokoši imajo lepo urejen prostor z dnevno svetlobo in okni za odpiranje, v kokošnjaku je tudi televizor in od našega prihoda dalje umetniška slika, ki jo je postavil Brigitin partner Dušan Kos. Oba ob sobotah svoje izdelke prodajata na osrednji ljubljanski tržnici in na tržnici na Vrhniki, občasno še v Rogaški Slatini, pa na Ptuju na dogodku Dobrote slovenskih kmetij ter na sejmih v Gornji Radgoni in Celju, ni jima težko blago ponuditi tudi v hotelih.

Paradna izdelka Herganovih sta bučno in sončnično olje, pa tudi različni izdelki iz buč - kot so bučna semena, tudi z vaniljo in cimetom, pa česnom in čilijem, njihova posebnost je bučno maslo, bučni namazi s česnom ali čilijem, ponudijo ajdovo in koruzno moko, pa ajdove in koruzne žgance, celo domačo (predpripravljeno) pokovko. Brigita pravi, da je dokaj pozno prevzela kmetijo, šele leta 2019, ko je bila stara skoraj 39 let, torej tik pod mejo 40 let, ko še kmet velja za mladega prevzemnika. Je pa s svojo dejavnostjo pričela že dve leti prej, ko je sprva buče posejala na skromnih 65 arih zemljišča, medtem ko je oče Anton imel prej živinorejo s poudarkom na govedu, imeli so tudi dobro čredo bikovskih mater. Prav ta zamenjava dejavnosti je očeta nekoliko begala pri odločitvi o prenosu kmetije na hčerko, medtem ko je mama Marija ves čas vedela, da je to prava pot za njeno hčerko, izučeno slaščičarko.

Brigita in Dušan sta vmes že uredila prostor za sušenje semen, skladišče in oljarno. Že prvo leto sta pridelala okrog pol tone bučnih semen, sedaj pa jih pridelujeta kar na šestih do sedmih hektarjih, kakšno tono pa odkupita še od lokalnih kmetov. Brigita gospodari s približno 18 hektarji obdelovalnih površin (tam ima posejane buče, koruzo, pšenico, ječmen, ajdo) in še šestimi hektarji gozda, kjer občasno posekajo kakšen kvaliteten hrast, še posebej, ko pride kakšna slabša letina, kot je bila lanska, ali imajo na kmetiji kakšne dodatne investicije. Sicer pa Brigita Hergan stavi na kvaliteto bučnih semen, ki jih potem hladno stiska sama, toplo stiskanje pa opravi drugod. Bučna semena morajo biti pravilno sušena in skladiščena, v nasprotnem primeru jih niti ne odkupi, pove. Sami sejejo slovensko sorto buč golico, iz njenih semen pa stisnejo samo 100-odstotno bučno olje. Približno tretjino buč za svoje potrebe odkupi.

Pozimi peče tudi bučne piškote

Na kmetiji Hergan imajo v ponudbi še druge izdelke iz bučnih semen. Recepturo za bučni namaz je pomagala razviti Brigitina mama Marija, zato se imenuje Babičin bučni namaz. Imajo tudi semenke - naravne, pražene, slano pražene in z okusi: česnom, čilijem ter vaniljo in cimetom, pa bučno moko. Včasih so z bučno prgo izboljšali prehrano živali in je mleko imelo višjo vsebnost beljakovin. A ta prehranski dodatek je koristen tudi za ljudi. Prgo zmeljejo in presejejo, da nastane bučna moka, to pa lahko dodamo najrazličnejšim jedem: testeninam, zelenjavni juhi, piškotom, kruhu, našteva Brigita, ki pozimi peče tudi piškote iz pirine moke z dodatkom mletih bučnih semen in bučnega olja.

Denar od prenosa kmetije na mlado prevzemnico, okoli 45 tisoč evrov, ki jih je dobila v več delih, zadnjih 13 tisoč evrov šele lani, ji je prišel prav, da je posodobila kmetijo, kupila različne kmetijske stroje - plug, podrahljalnik, puhalnik za žito, uredila je tudi degustacijsko sobo, kjer lahko postreže izletnike in turiste, pa tudi manjšo trgovino, kjer prodaja svoje izdelke. Načrtuje tudi ureditev prenočitvenih kapacitet na seniku, ko bi kmetijo preoblikovala v turistično, torej z nastanitvijo gostov. Malo še okleva z izvedbo, delno zaradi denarja in višine za to potrebne investicije, še bolj, ker je prefekcionistka in želi, da bi bila ponudba njene turistične kmetije dovršena. Brigita ima še starejšo sestro, ki pa ob redni zaposlitvi ni pokazala zanimanja za prevzem kmetije, zato so jo izplačali z nakupom stanovanja, v katerem živi. Mlada prevzemnica kmetije pove, da bi šlo tudi brez pridobljenih subvencijskih sredstev pri prenosu lastništva kmetije, za kar je bilo v treh letih treba izpolniti več zahtevanih pogojev, a bi bilo precej težje. Se pa za prevzem kmetije z 200-letno družinsko tradicijo ni odločila zaradi denarja, ampak je v tem videla potencial za svojo kariero, sploh pa, ker rada dela z ljudmi, kar ji njena dejavnost tudi omogoča. Herganova je še izpostavila odlično sodelovanje s svojo kmetijsko svetovalko Slavico Strelec.