(NASVET) Najprej varčevanje z energenti, nato investicije v učinkovitost

Svet in z njim tudi Evropa sta se po desetletjih naraščajoče rabe energentov znašla v situaciji, ki od različnih delov družbe zahteva marsikatero prilagoditev oziroma ukrep, in to v čim krajšem času. Energenti letos niso le vse dražji; ob zmanjševanju dobav ruskega plina in manjši poletni proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah smo bili soočeni tudi z možnostjo, da oskrba z energijo ne bi bila mogoča. Da se to ne bi zgodilo, je pomembno, da vsak po svojih močeh prispeva k varčnemu ravnanju z energijo.

Evropska komisija skupaj z državami članicami načrtuje nabor ukrepov, ki bodo letošnjo zimo omogočili karseda varno dobavo. Poleg pridobivanja novih virov zemeljskega plina se plinohrami polnijo skladno s pričakovanji, zato po trenutnih predvidevanjih pomanjkanja ne bi smelo biti. Veliko pa lahko k temu pripomoremo tudi odjemalci z varčno rabo. Če se doslej s porabo elektrike zaradi razmeroma ugodnih cen nismo pretirano ukvarjali, je sedaj čas, da spremenimo navade in izklopimo potratne in/ali nepotrebne porabnike energije.

Nižja temperatura, krajši čas tuširanja

"V gospodinjstvih približno 80 odstotkov energije porabimo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, zato v jesensko-zimskem času kot najučinkovitejša ukrepa za varčevanje z energijo veljata vzpostavitev temperature v prostoru okrog 20 °C in zmanjšanje porabe tople vode," pojasnjujejo v podjetju GEN-I. V Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan so izračunali, da lahko tričlansko gospodinjstvo v Sloveniji, ki živi v hiši s površino 100 m² in porabi 81 kWh energije na kvadratni meter, letno prihrani od sedem do osem odstotkov energije za ogrevanje, če zniža temperaturo v prostorih z 21 °C na 20 °C. Če temperaturo zniža z 22 °C na 20 °C, pa lahko prihrani celo dvakrat toliko.

Pri ogrevanju sanitarne vode so mogoči še večji prihranki energije, a se ti zaradi manjše porabe energije za ta namen kot za ogrevanje prostorov poznajo nekoliko manj. Če tričlansko gospodinjstvo, v katerem ogrevajo vodo z električnim grelnikom (bojlerjem) na 55 °C, zmanjša porabo s 45 na 35 litrov na osebo na dan, letno prihrani 22 odstotkov energije za ogrevanje vode. To je najlažje doseči s krajšim časom tuširanja in zmanjšanjem porabe tople vode pri pomivanju oziroma splakovanju posode. Manjše, a ne nepomembne prihranke električne energije lahko dosežemo še z bolj varčno uporabo kuhinjskih aparatov, kot sta štedilnik in pečica. Med večje porabnike sodijo še pralni, sušilni in pomivalni stroj.

Zmanjšanje porabe v gospodinjstvih je prostovoljno

Veliko zanimanja javnosti so nedavno vzbudile tudi napovedi, da bodo pristojni v Evropski komisiji z uredbami regulirali temperaturo stavb in s tem nadzorovali porabo energije. Evropska komisija je sicer 6. oktobra letos sprejela regulativo 2022/1854 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, v kateri je definirano tudi desetodstotno zmanjšanje porabe elektrike na ravni držav članic, ki pa je prostovoljno. Poleg tega je v tej regulativi bvezno petodstotno zmanjšanje odjema v času konic, prav tako na ravni držav članic.

Slovenska vlada je za zdaj sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije zgolj za stavbe ožjega in širšega javnega sektorja. Poleti je omejila hlajenje prostorov v teh stavbah na največ 25 °C med delovnim časom in na največ 28 °C v času, ko v prostorih ni bilo zaposlenih. Za jesen in zimo pa je pozvala organe državne uprave, naj prostorov ne ogrevajo na več kot 20 °C. "Zniževanje odjema pri gospodinjskih odjemalcih je povsem prostovoljno, zato smo v GEN-I k temu pristopili proaktivno in skušamo z nagrajevanjem motivirati tudi te odjemalce k čim manjši porabi energije. S spodbudami želimo biti tako učinkoviti, da se bo skupna poraba naših gospodinjskih odjemalcev znižala za deset odstotkov. Več ko bo k temu prispeval posamezen odjemalec, večje prihranke bo sam občutil na svojih računih. Z znižanjem porabe bo prispeval k zmanjšanju potreb po energentih in obenem znižal lasten račun za energijo. Za dodatno spodbudo pri varčevanju z energijo pa smo omogočili svojim odjemalcem dodatne popuste. Vsake tri mesece bomo namreč preverili, koliko energije so skupaj privarčevali gospodinjski odjemalci, in jim v primeru prihrankov na računih odšteli vnaprej določen znesek popusta," razlaga dr. Dejan Paravan, član uprave GEN-I.

Za začetek prilagajanje odjema

Poleg gospodinjstev in javnega sektorja so k varčevanju z energijo vabljeni tudi drugi porabniki, industrija, gospodarstvo, kmetijstvo, prevoz, kajti prav vsak lahko prispeva svoj delež. "Prvi korak k varčevanju je identifikacija največjih porabnikov, temu sledi priprava načrta in ukrepov za zmanjšanje porabe. Za industrijo je učinkovit ukrep za zmanjšanje konic porabe premik proizvodnje iz najdražjih ur v nočni čas. Kjer obstaja možnost menjave energentov, je lahko kratkoročni ukrep še ta menjava, na primer zemeljskega plina za kurilno olje. Dolgoročni ukrepi so investicije v samooskrbo in učinkovitejšo rabo energije z izolacijo stavb, zamenjavo luči, vgradnjo toplotne črpalke, optimizacijo procesov in podobnim," našteva dr. Paravan.

Učinkovito ravnanje z energijo je pomemben ukrep tudi v luči uvajanja zelenega prehoda v trajnostno prihodnost. Vendar ničesar ni mogoče narediti čez noč in spreminjanje navad ter uvedba novih sistemov sta dolgotrajen proces. "Kratkoročni izziv za podjetja je prilagajanje odjema, ker je to odvisno predvsem od njihovih trenutnih sistemov in zmožnosti prilagajanj delovnih procesov. V podjetjih se lahko zaposleni samoiniciativno odločijo za varčnejšo rabo energije, kot posamezniki ali povezane skupine, ki same določijo ukrepe, s katerimi bodo v svoji organizaciji prispevali k varčevanju. Na daljši rok pa so lahko podjetja zgled pri zelenem prehodu, z investicijami v samooskrbo in tako, da z drugimi ukrepi za zmanjševanje porabe pokažejo svojo naravnanost v trajnostno prihodnost. S tem si zagotovijo še večjo energetsko varnost in stroškovno predvidljivost. Slednja je stopila v ospredje prav z nenadnim poskokom cen energentov na mednarodnih trgih. V podjetjih jo bodo sicer najverjetneje najprej skušali doseči z varčevanjem z energenti, na dolgi rok pa računamo, da tudi z več investicijami v učinkovito izrabo obnovljivih virov energije," sklene dr. Dejan Paravan.