Na Združenju bank Slovenije opozarjajo, da ima kar 70 odstotkov zaposlenih zaradi zaostrenih pogojev zelo nizko kreditno sposobnost, kar pomeni, da zelo težko dobijo posojilo ali ga sploh ne morejo.
Državljani imajo pri bankah najetih za 7,4 milijarde evrov stanovanjskih in 2,6 milijarde evrov potrošniških posojil. Stanovanjskih imajo najetih za 1,7 milijarde evrov več kot pred petimi leti, potrošniških pa za 500 milijonov evrov več, kažejo podatki Banke Slovenije. Gospodinjstva bi najbrž bila bolj zadolžena, če Banka Slovenije s 1. novembrom 2019 ne bi zaostrila pogojev za kreditiranje prebivalstva.
Na Združenju Bank Slovenije opozarjajo, da ima kar 70 odstotkov zaposlenih zaradi zaostrenih pogojev zelo nizko kreditno sposobnost, kar pomeni, da zelo težko dobijo posojilo ali ga sploh ne morejo. Ta ukrep je možnosti za najem kredita omejil ali celo onemogočil družinam, ki imajo minimalne do povprečne prihodke, razlagajo. "Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oziroma hranilnici ne more zadolžiti. Za vsak nadaljnji evro dohodka nad minimalno plačo lahko za anuiteto uporabi le 0,5 evra," so nam pojasnili. Zato rast ugodnih stanovanjskih posojil ne pomeni nujno, da do njih dostopajo povprečni Slovenci, pač pa, da ima dostop do njih le manjša skupina nadpovprečno premožnih, ki lahko izkorišča čas rekordno nizkih obrestnih mer.
V svetovalnem podjetju Vezovišek & Partnerji po besedah finančne mentorice Ane Vezovišek ugotavljajo, da omejitve, ki jih je predpisala Banka Slovenije, za večino niso ovira, saj banke gospodinjstvom, ki imajo "zdravo" finančno sliko in imajo vsaj povprečne dohodke, financiranje odobrijo brez težav. Omejitve so najbolj vplivale na nižji sloj (ljudi z minimalno plačo in upokojence), ki je bil že prej tik nad mejo kreditne razpoložljivosti. Ti že pred omejitvami niso izpolnjevali pogojev za financiranje.
Ljudje želijo izkoristiti nizke obrestne mere
V zadnjih dveh letih je povpraševanje po stanovanjskih kreditih naraslo, ker želijo ljudje izkoristiti nizke obrestne mere. Poleg tega prav na področju nepremičnin vlada prava nakupovalna mrzlica, saj nekateri to vidijo kot dobro investicijo (navkljub nizkemu realnemu donosu), nam je pojasnila Ana Vezovišek.
Ostati mora najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače
V skladu s sklepom Banke Slovenije banka kreditno sposobnost kreditojemalca izračuna na podlagi njegovega letnega dohodka, letnega stroška servisiranja dolga in zneska, določenega za preživljanje družinskega člana ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu. Po plačilu vseh kreditnih obveznosti mu mora na mesec ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače. V letu 2021 je to bilo 778,42 evra. Če ima tudi vzdrževane družinske člane, je treba k znesku minimalne plače prišteti še znesek zanj (za otroka, ki ga vzdržujeta oba starša, je to 118,65 evra). Kreditojemalcu, ki ima enega otroka, je v letu 2021 tako moralo ostati najmanj 897,07 evra, kreditojemalcu z dvema otrokoma pa najmanj 1015,72 evra.
Sicer je po njenih besedah mogoče gotovo najtežje dobiti posojilo za tako imenovano refinanciranje obstoječih slabih posojil. "Tukaj govorimo predvsem o gotovinskih posojilih, ki so jih prej banke omogočile tudi na dobo 20, 25 let, zdaj pa naj bi jih omejili na 84 mesecev oziroma 7 let," razlaga. Ni malo posameznikov oziroma družin, ki bi jim še kako prišla prav združitev vseh obveznosti in podaljšanje dobe, s čimer bi imeli manjši mesečni obrok. Kljub omejitvam Banke Slovenije jim je zelo malo bank pripravljenih priti naproti.
Na pogoje Banke Slovenije je po besedah Ane Vezovišek treba pogledati tudi z drugega zornega kota. "Kaj bi se zgodilo v zadnjih dveh letih, če teh omejitev ne bi bilo? Vemo, kako hude posledice je povzročila koronakriza. Osebno si ne predstavljam, kako bi vsi ti posamezniki/družine odplačali te dolgove," pravi.
Zadolžiti se za 20, 25 ali celo 30 let je zelo tvegano
Ponudbo bank v svetovalnem podjetju Vezovišek & Partnerji ocenjujejo kot zelo dobro in tudi zelo ugodno. To, da mladi ne dobijo posojil, ne smemo pripisovati bankam, temveč sistemu, ki jim onemogoča večjo varnost in redno zaposlitev. "Zadolžiti se za 20, 25 ali celo 30 let je zelo tvegano, še posebno pri tako visokih cenah nepremičnin. Ne vem, ali si ljudje predstavljajo, kaj pomeni padec vrednosti nepremičnine za 20, 30 odstotkov in kakšen vpliv ima to potem na sam kredit, ko nepremičnine zaradi prevelikega dolga ne moreš prodati. Takšni situaciji smo bili že priča leta 2010 in le vprašanje časa je, kdaj se bo ponovila," opozarja Ana Vezovišek.
"Po naših izkušnjah imajo le redki kaj privarčevano, čeprav do svojega 28., 30. leta ali celo dlje živijo doma"
Po njenih besedah je v prvi vrsti ključno, da se mlade že zelo zgodaj začne učiti, kako ravnati z denarjem, da imajo ob osamosvojitvi že nekaj privarčevano in so na zadolžitev veliko bolje pripravljeni kot danes. "Po naših izkušnjah imajo le redki kaj privarčevano, čeprav do svojega 28., 30. leta ali celo dlje živijo doma," nam je povedala.
Največ kreditov za nakup nepremičnine
V Novi KBM so v preteklem letu zaznali povečano povpraševanje po stanovanjskih posojilih in posledično so jih tudi več na novo odobrili. Največ posojilojemalcev se je zadolžilo za nakup nepremičnine, sledita gradnja in adaptacija nepremičnine. Opažajo, da se je dinamika povpraševanja po potrošniških posojilih spremenila zaradi razmer, povezanih s covidom-19, na povečano povpraševanje po stanovanjskih posojilih pa so vplivale nizke obrestne mere.
Pri Sberbank so se gospodinjstva prav tako v glavnem zadolževala za nakup, gradnjo in adaptacijo nepremičnin, nam je pojasnil Mile Crnović z oddelka za marketing. Predvidevajo, da bi lahko lani odobrili za okrog 50 odstotkov več posojil, če ne bi bilo makrobonitetnih omejitev Banke Slovenije in epidemije covida-19. "Sberbank je že pred uvedbo makrobonitetnih omejitev zagovarjala varno zadolževanje strank v skladu s konceptom urejenih osebnih financ," nam je zatrdil Crnović.