Vsaj 300 tisoč ljudi nima dostopa do bančnih kreditov, četudi jim z rastjo minimalne plače raste razpoložljivi dohodek

Vodilni slovenski bančniki, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, predsednik uprave Sparkasse (skupina Erste) Stefan Vavti in predsednik uprave Gorenjske banke Mario Henjak so na včerajšnji videokonferenci Združenja bank Slovenije (ZBS) skupaj z direktorico ZBS Stanislavo Zadravec Caprirolo opozorili na nekatere težave, s katerimi se sooča slovenski bančni sistem. A obenem so vsi izpostavili, da so slovenske banke v dobri finančni kondiciji, pravzaprav imajo na voljo 10 milijard evrov presežne likvidnosti, gre za presežek depozitov nad krediti, za katero upajo, da bo kmalu bolj produktivno uporabljena, kakor da leži na bančnih računih.

Prvi mož NLB, Blaž Brodnjak, pravi, da visoka gospodarska rast in visoka zaposlenost ugodno vplivata na prihranke prebivalstva in podjetij, obenem pa se ob pričakovani sprostitvi Banke Slovenije (BS) glede makrobonitetnih ukrepov pri kreditiranju prebivalstva, ki so bili uvedeni konec leta 2019, lahko močno poveča tudi obseg kreditiranja fizičnih in pravnih oseb, ki so oboji med najmanj zadolženimi v Evropi. Ta ukrep mora BS odpraviti čim prej, saj vsaj 300 tisoč ljudi nima dostopa do bančnih kreditov, četudi jim z rastjo minimalne plače raste razpoložljivi dohodek. Po Brodnjakovih besedah se zato zatekajo po denar na sivi trg, ki pa ni reguliran in kjer so lahko obrestne mere tudi za trikrat in več višje kot v slovenskih bankah. Obenem pa se bankam onemogoča njihov osnovni posel - posojanje denarja. Še nekaj časa bodo ostali izzivi surovinskih šokov, ki tudi pospešujejo inflacijo, za katero pa je težko reči, ali je bolj prehodne ali bolj trajne narave.

Nikomur ni treba po posojilo v tujino

Bančniki so se strinjali, da so slovenske banke odigrale pomembno vlogo pri premagovanju težav prebivalstva in podjetij, ki so nastale ob epidemiji koronavirusa. Bilo je celo za skoraj milijardo evrov njihovih ukrepov, še preden je začela ukrepati slovenska vlada, prav tako so z odlogi odplačila kreditov nadaljevali lani, ko se je veliko državnih ukrepov že izteklo. Na eni strani se zadnji dve leti nadaljuje močna rast bančnih depozitov, je opozorila Stanislava Zadravec Caprirolo, a bi vseeno naraščajoča inflacija lahko v prihodnjih mesecih povzročila konec obdobja negativnih obrestnih mer v slovenskih bankah, vendar je težko reči, kdaj. Vsem težavam in anomalijam navkljub je bančni sektor lani posloval zelo dobičkonosno in govorci so menili, da bo podoben trend tudi letos. Prav tako bo bančni sektor moral zagotoviti tretjino vseh sredstev, potrebnih za okrevanje gospodarstva po končani epidemiji, so dejali.

Mario Henjak iz Gorenjske banke je povedal, da njihova banka podpira okoljske in socialne projekte, ki vodijo k trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva in družbe. Zanj je nadaljnja konsolidacija v bančnem sektorju koristna za komitente, prav tako obljublja, da njihova banka letos ne bo uvedla ležarin. Henjak je še ugotavljal, da so se razmere pri naših ključnih poslovnih partnerjih občutno izboljšale, kar bo dobro za slovenski izvoz. Pri bančni konsolidaciji, ki je bila v zadnjem obdobju v Sloveniji močna, pa govorci pričakujejo, da bo komitentom kljub temu ostala določena izbira. So pa banke že zdaj izjemno konkurenčne pri kreditiranju, morda nekaj manj pri osnovnih bančnih produktih. Konsolidacija in digitalna preobrazba sta prispevali tudi k manjšemu številu bančnih poslovalnic in števila zaposlenih. Slovenske banke so danes stroškovno tako učinkovite, menijo bančniki, da nikomur ni treba po posojilo v tujino. Četudi je regulativa za varnost bančnih poslov načeloma dobra, pa bi jo po mnenju bankirjev veljalo v Evropi zmanjšati.

Slaba demografija in trajnostno gospodarstvo

O prihodnji visoki inflaciji v Evropi pa nekoliko dvomi Blaž Brodnjak, saj imamo starajoče se prebivalstvo, ki praviloma ne troši več tako veliko, in pa trajnostni vidik gospodarstva, ko se pričakuje, da se manj troši dobrine - kupimo en kvaliteten pulover na nekaj let in ne slabše kakovosti vsaka dva meseca. Vseeno pa jih je večina menila, da bi se lahko ob dlje časa trajajoči višji inflaciji že v nekaj mesecih poslovili od negativnih bančnih obrestnih mer, s katerimi so se bančniki prisiljeni ukvarjati zadnjih nekaj let.