Gregor Grosman
Po spletu je mogoče najti več vodnikov, kako se lotiti pametnega kmetijstva. A kaj je pravzaprav pametno kmetijstvo? Ko govorijo o pametnem kmetijstvu, imajo mnogi v mislih obrate, ki pri svojem delu uporabljajo najsodobnejše tehnologije, od IoT (interneta stvari), dronov, robotov in seveda umetne inteligence, ki ponekod že danes, marsikje pa bo v bližnji prihodnosti pomagala upravljati sodobne oziroma pametne kmetije. Cilj uporabe tehnologije je povečati pridelek ob nespremenjenih ali manjših vložkih in zmanjšati škodljive vplive na okolje. Pri pametnem kmetovanju gre tudi za povečanje kakovosti kmetijskih proizvodov ob hkratni optimizaciji človeškega dela.
Pametne kmetije denimo uporabljajo senzorje, ki ves čas spremljajo vreme (temperaturo in vlažnost) in ustrezno svetujejo najbolj primeren čas za namakanje. Senzorji zmorejo analizirati tudi prst in ugotoviti njeno kvaliteto, zaznavajo količino sončne svetlobe, ki so je deležne rastline. Posebna specializirana programska oprema zmore iz vseh naštetih podatkov pripraviti informacije, ki so koristne in uporabne za optimalno pridelavo. Številni kmetje so posodobili svoje delovne stroje in že uporabljajo avtonomne traktorje, ki jih marsikje upravlja umetna inteligenca - in tako povsem odpade potreba po človeškem vozniku. Ta ima tako več časa za druga opravila, UI pa poskrbi za varno in učinkovito delo stroja. Za usklajeno delovanje pa potrebujemo povezljivost, pri tem so zaradi odročnosti v ospredju mobilne tehnologije, kakršna je 5G (mobilno omrežje pete generacije), preko katerega se pretakajo podatki.
Trajnostno kmetijstvo in okolju prijazni načini kmetovanja dobivajo zagon po vsem svetu
Predvsem prihranek pri človeških virih je tisti, ki si ga sodobni kmetovalci želijo. Povezljivost tehnoloških naprav in upravljanje na daljavo in analiziranje rezultatov meritev s pomočjo pametnih telefonov ali računalnikov pomeni, da je lahko kmetovalec na čisto drugi lokaciji, ukvarja pa se z oddaljenim nasadom, ne da bi sploh fizično šel tja. Seveda bo marsikdo rekel, da nič ne more nadomestiti osebnega pregleda in otipa rastlin, a industrija s sodobnimi senzorji želi kmetovalcem poslati prav to sporočilo. Opazovanje, diagnoza stanja, odločitev za poseg in sproženje akcije so operacije, ki jih lahko kmetovalec v primeru pametne kmetije prepusti algoritmom.
Brezpilotniki za boljši pregled
Tehnologija dronov je v zadnjih letih zelo napredovala. Brezpilotniki so precej bolj cenovno dostopni, praktični in učinkoviti. Kmetovalci jih lahko uporabljajo, da pridobijo pogled iz zraka na svoje kmetijske, sadjarske ali vinogradniške površine. Pred časom smo si v praksi ogledali primer pametnega kmetijstva 5G, kakršno poteka v vinogradu Nussböckgut v Linzu.
V vinogradu Nussböckgut, več stoletij starem posestvu na obrobju avstrijskega Linza, prvič omenjeno že leta 1323, sta podjetji Huawei, ponudnik informacijske in komunikacijske tehnološke infrastrukture ter pametnih naprav, in Dronetech, največji avstrijski ponudnik storitev, podprtih z brezpilotnimi letalniki (droni), predstavili posodobitev svojega pionirskega projekta s področja pametnega kmetijstva. Z uporabo najsodobnejše tehnologije, povezane z mobilnim omrežjem pete generacije (5G) in interneta stvari (IoT), želijo izboljšati področje trajnosti v kmetijstvu. Torej biti okolju bolj prijazni, porabiti manj fitoekoloških sredstev in pustiti nižji ogljični odtis. Uporaba dronov namreč posredno zmanjšuje emisije ogljika v primerjavi z vozili, ki jih običajno uporabljajo v kmetijstvu.
Beatrix Velechovsky skupaj s soprogom Karlom Ferdinandom skrbi za vinsko trto in pridelavo špargljev na posestvu Nussböckgut. Leta 2003 sta s soprogom prevzela 6,2 hektarja velik vinograd, leta 2010 pa sta pričela uporabljati tehnologijo 5G Smart Farming predvsem za pregledovanje vinograda. "Vidimo lahko, v kakšnem stanju so posamezni trsi, za kar si moral pred možnostjo analize z droni ročno prehoditi ves vinograd. Zdaj zadostuje hiter prelet brezpilotnika, da vidimo, ali je vse v redu - in se v nasprotnem primeru odločiti za ustrezni ukrep," tako Velechovsky.
Vinogradnica je med največjimi izzivi, s katerimi se soočajo, izpostavila skrb za zdrave rastline, pri tem pa želijo uporabiti čim manj škropiv. Kot drugi izziv pa pomanjkanje delovne sile in časa. Prepričana je tudi, da bo naslednja generacija, ki raste z novimi tehnologijami, te še bolje znala izkoristiti. Že danes je mogoče po tem, ko je umetna inteligenca prepoznala bolezen na nekaterih trsih, ciljano zgolj na njih uporabiti škropiva.
Samodejna zaznava in gašenje požarov v naravi
Tehnologijo dronov v kombinaciji z umetno inteligenco pa je mogoče razširiti tudi na področje gozdarstva, na primer za boj proti gozdnim požarom. Tovrstna predstavitev je potekala na Cipru, kjer so uvedli pilotni sistem za zgodnje odkrivanje gozdnih požarov. Tudi ta sistem temelji na tehnologiji brezžičnih mobilnih omrežij pete generacije 5G, vključuje pa še uporabo algoritmov, umetne inteligence in robotskih brezpilotnih letal.
Sistem za optimalno delovanje potrebuje senzorje CO2 ali CO na drevesih, kjer so nameščene tudi kamere z umetno inteligenco. Prvi mož družbe Probotek George Delaportas je izpostavil, da je prav prvih petnajst minut kritičnih za boj proti požarom. Prej kot požar zaznajo, več časa imajo za gašenje. V povprečju ga senzorji prepoznajo v 2,5 minute, pri tem pa so se pohvalili tudi z izredno majhnim številom napačnih javljanj.
Pri Proboteku so razvili platformo, ki omogoča koordinirano delovanje dronov, ki so jim v pomoč tudi informacije vremenskih satelitov. Po sproženju alarma sistem javi brezpilotniku natančno GPS-pozicijo in dron samodejno poleti tja za vizualno potrditev. Kot je v primeru ciljanega škropljenja vinogradov, bodo lahko novejše različice dronov z zadostno nosilnostjo nad požar odletele tudi s kroglami, napolnjenimi z vodo ali gasilnim sredstvom, ter jih ciljano odvrgle.
Trendi pametnega kmetijstva
Poročilo Svetovnega inštituta za vire pravi, da bo svetovna populacija leta 2050 dosegla deset milijard ljudi, pridelati dovolj hrane za vse pa bo poseben izziv. Kmetje se uporabi tehnologije pri svojem delu ne bodo mogli izogniti, poleg povečanja učinkovitosti pridelave pa bodo morali posebno skrb posvečati tudi zaščiti okolja. Integracija AgriTech (agrarnih tehnologij) spreminja tradicionalne kmetijske prakse. Trajnostno kmetijstvo in okolju prijazni načini kmetovanja dobivajo zagon po vsem svetu. Kmetovanje, ki temelji na podatkih, tako imenovan data-driven farming, revolucionira gojenje pridelkov in upravljanje z viri. Vertikalno kmetovanje se marsikje pojavlja kot rešitev za pomanjkanje zemljišč, maksimiranje prostora in zmanjšanje vpliva na okolje.
