Po rekordnih vrednostih tudi zajeten padec: Vrednost bitcoina v le nekaj urah upadla za več kot desetino

M. S.
05.03.2024 23:52

Cena bitcoina je zgolj v enem letu zrasla za več kot 200 odstotkov, kar pomeni, da bi se vlagateljem vložki v tem času lahko celo početverili

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zgolj pričakovano ustvarjanje rasti vrednosti je ceno bitcoina pognalo skoraj v rekordne višine.
Reuters

Vrednost bitcoina je v ponedeljek dosegla 68.818 ameriških dolarjev (preračunano 63.423 evrov), s čimer je ta najbolj priljubljena kriptovaluta skoraj dosegla vrednost 68.991 dolarjev (63.567 evrov), torej vrednost, ki jo je zabeležil v času pandemije, konec leta 2021, poroča hrvaški Poslovni dnevnik. Tržna kapitalizacija Bitcoina je tako dosegla 1,35 bilijona dolarjev, s čimer je celo presegla doslej rekordno vrednost 1,28 bilijona, doseženo v letu 2021.

Potem ko se je vrednost kriptovalute bitcoin sredi minulega tedna prvič pod dveh letih povzpela nad mejo 60.000 dolarjev in je bil bitcoin še približno 9000 dolarjev oddaljen od svoje najvišje ravni doslej, dosežene 10. novembra 2021, ko je bilo treba za vsakega odšteti 68.991 dolarjev, pa je to vrednost skoraj dosegel v ponedeljek. A je le nekaj ur zatem vrednost bitcoina že upadla za več kot desetino.

Rast pognala napovedana razpolovitev zaslužkov rudarjev

Je pa bitcoin, ki predstavlja več kot polovico vseh kriptovalut v obtoku, po podatkih CoinMarketCap v zadnjem letu zrasel za več kot 200 odstotkov, poznavalci razmer pa to rast delno pripisujejo tudi tako imenovanemu halvingu oziroma njegovi napovedi. Gre za to, da naj bi tisti, ki se ukvarjajo z rudarjenjem bitcoina, prejeli manj nagrade, ki je izplačana v bitcoinih. Zmanjšanje nagrade, ki jo rudarji bitcoina prejemajo za verifikacijo transakcij v bitocinu na tehnologiji veriženja blokov (blockchain) na zgolj polovico prejšnje nagrade, naj bi namreč zmanjšalo izplačljivost in upočasnilo ustvarjanje novih bitcoinov. Tako bi se zmanjšala ponudba bitcoina, vsakršno zmanjšanje ponudbe, ob nespremenjenem povpraševanju, pa seveda vpliva na dvig cene, še piše Poslovni dnevnik.

Umetno ustvarjanje pomanjkanja ima torej ugoden učinek na ceno bitcoina, zanimivo pa je, da že zgolj napoved halvinga ustvarja pričakovanje rasti vrednosti, to pa nato poganja dejansko rast. Podobno se sicer dogaja tudi na tradicionalnih borzah vrednostnih papirjev, ko pričakovanje, da naj bi cene posamezne ali več delnic v prihodnosti začela rasti, spodbudi povpraševanje po teh vrednostnih papirjih, kar ceno dejansko požene navzgor.

Organizacije za varstvo potrošnikov pa še kar svarijo

Zanimanje za bitcoine je po besedah poznavalcev trga tudi posledica odobritve posebnih skladov Bitcoin v ZDA. Ti skladi vlagateljem prvič omogočajo vlaganje v bitcoine, ne da bi morali neposredno kupiti samo kriptovaluto. Ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo SEC jih je odobrila januarja. Organizacije za varstvo potrošnikov sicer naložbe v bitcoin zaradi tveganj, kot so veliko nihanje tečaja ali popolna izguba vloženih sredstev, še naprej odsvetujejo. K rasti bitcoina pa delno prispevajo tudi pričakovanja, da bo ameriška centralna banka letos ob umirjanju inflacije začela zniževati obrestne mere.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta