Podjetništvo od črne kronike do spoštovanja. Kako? Tudi s pomočjo medijev

O tem, ali so zagonska podjetja upravičila svoj sloves agilnosti in sposobnosti pivotiranja, torej prilagajanja poslovnih modelov novim razmeram, pa tudi, kakšno vlogo so pri tem odigrala družbena omrežja in kakšno tradicionalni mediji, so govorili udeleženci dogodka o medijih in startupih v digitalni dobi, ki ga je pripravilo Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije DIH Slovenija.

Če je pandemija odprla nova obzorja, predvsem spletnemu nakupovanju in upravljavcem družbenih omrežjih - Facebook, na primer, je v zgolj štirih mesecih zrasel za 29 odstotkov, Amazon za 63, Shopify celo za 116 odstotkov -, pa je marsikatero podjetje moralo dobesedno čez noč spremeniti svoj poslovni model in digitalizirati svoje poslovanje, da bi lahko ne le poslovalo uspešno, temveč sploh preživelo.

Urša Dolinšek je z ekipo svojo Fitnes kliniko prestavila v digitalno okolje in tako svojim uporabnikom omogočila varno vadbo tudi v koronskem času. "Filozofija Fitnes klinike je bila povsem v nasprotju z novimi razmerami v času korone in zato smo za trenutek obstali, bili smo brez ideje, kako naprej. To namreč ni samo telovadnica, ki jo lahko prestaviš na splet, ampak je selitev v digitalno okolje zahtevala bistveno bolj osebni pristop," razlaga Urša Dolinšek. Dodaja, da si niso mogli predstavljati, da je takšno kliniko mogoče prestaviti na daljavo, je pa res, da v novih okoliščinah niso razmišljali, kako dobiti pomoč, "kajti na to sem gledala kot bi vrgli puško v koruzo".

Virtualno okolje ponudilo nove možnosti

Dolinškova pravi še, da je v tem času zelo dobro spoznala svojo ekipo, v drugačni luči kot dotlej, skupaj so spoznavali nove tehnologije, obseg njihovih storitev pa da se je v virtualnem svetu še povečal, ne zmanjšal. Pomembno je bilo tudi njihovo sodelovanje z DEOS-om, ki se ukvarja s celostno oskrbo starostnikov. "V koroni smo zaznali neverjeten upad kondicij; po treh tednih zaprtja so ljudje, ki so hodili, pristali na vozičkih," pravi. In zdaj se zaveda: "Naša prihodnost je tudi v digitalnem svetu."

Podjetniki iz startupov pa so govorili tudi o pomenu sodelovanja z mediji, ne samo v času koronakrize, temveč vselej. V podjetju Pharsol, na primer, so si prepoznavnost v širši javnosti zagotovili prav s pojavnostjo v tradicionalnih medijih, kot so Delo, Finance in Večer, ki so poročali o prejemu priznanja za inovativnost Gospodarske zbornice Slovenije za njihovo orodje cryoholder, ki omogoča lažje premikanje epruvet v laboratorijih.

"Mediji so poročali o našem dosežku in tako smo preko nagrade prišli tudi do distribucijske pogodbe in do sredstev na razpisu," o pomenu medijev za startupe pravi direktor podjetja Miha Rajh in dodaja, da morajo podjetja vsekakor poznati, katere medije berejo njihove ključne stranke in odločevalci v regiji. "Če bi to vedeli, bi se zagotavljanja medijske pozornosti lotili že veliko prej," pravi Rajh.

Zato je Tilen Kegl, strokovnjak za digitalne kampanje v avstrijski Bitpandi (ta je prav ta teden prejela novo investicijo), sicer pa nekoč vodja marketinga v Visionectu, hkrati pa tudi avtor enajstih kampanj za množično financiranje, v katerih so zbrali več kot 11 milijonov ameriških dolarjev, zelo nazorno povedal, kako si je mogoče zagotoviti pojavnost v medijih, kamor je tudi sam pomagal številnim podjetjem, eno od njih je povsem naključno pristalo celo na Netflixu.

Sploh veste, zakaj želite v medije?

Vodi prava pot do prepoznavnosti na trgu skozi oglaševanje, skozi skupnost, morda skozi medije in PR? Tilen pravi, da je najprej treba vedeti, zakaj sploh bi radi prišli v medije. To je lahko zaradi povečanja prepoznavnosti znamke, zaradi povečanja kredibilnosti, zaradi iskanja talentov in zaposlovanja novih članov ekipe, zaradi povečanja prodaje ali preprosto zaradi ega. "Ko to vemo in ko preverimo, kateri mediji oziroma novinarji so za nas relevantni, se lahko začnemo pogovarjati o novinarji. A kar sem se sam naučil, je, da so novinarji vedno zasedeni, da imajo malo časa, zato se moramo dobro pripraviti. Nismo namreč edini, ki se želi z novinarji pogovarjati, vsi želijo priti do njih, zato morate doseči, da bodo novinarji želeli nekaj od vas," pravi Tilen Kegl in podjetnikom nalije tudi čistega vina: "Novinarjev ne zanimajo vaši produkti, ampak vaše zgodbe. In pomembno je, da se vaša zgodba prerine v ospredje."

Tilen spomni na prvi digitalni nagrobnik, ki je nastal v Mariboru pred nekaj leti. "Novinarji svetovnih medijev so leteli v Ljubljano in se peljali v Maribor na pokopališče na Pobrežju, da so lahko videli digitalni nagrobnik. In vrednost medijskih objav o produktu - te so se znašle v New York Postu, Daily Mailu, NBC News, The Guardianu, New York Timesu in drugih - tedaj je znašala skoraj 150.000 evrov, ekipa pa za to ni zapravila nič," pravi Tilen Kegl in dodaja, da v primeru, če nimate produkta, ki bi pritegnil toliko pozornosti kot digitalni nagrobnik, se je pač treba ukvarjati s temo oziroma zgodbo. "Raziščite tudi vse članke, ki so že napisani na podobno temo, kot je vaša," še svetuje, kajti, kot pravi, se novinarji izogibajo promoviranju produktov.

Tako je, na primer, zagotovil objave pametnemu električnemu skiroju Smart Ped, saj je izbrskal, da so že pred stoletjem razvili podoben produkt in ga poimenovali Autoped. Ker mediji niso želeli promovirati električnega skiroja, je poklical avtorja prispevka o Autopedu in mu dejal, da natanko stoletje kasneje prihaja sodobna različica mobilnega sredstva, ki so ga nekoč že uporabljali posamezniki in tudi službe, kot je pošta in druge. In zgodba je bila objavljena. Je pa, opozarja Tilen Kegl, vselej pomembna istovestnost: "Resničnost informacij je pomembna in to bi morala biti prioriteta vsakemu podjetju. Ljudje namreč hitro opazijo, če si nekaj izmisliš."

Startupi se morajo zavedati, da so mediji oslabljeni

Prof. dr. Marko Milosavljević iz Katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede je opomnil tudi na kadrovsko obubožanost slovenskih medijev, kar je treba imeti v mislih pri sodelovanju z mediji, zato je vse, kar svetuje Tilen Kegl, morda še bolj ključnega pomena. "Ogromno novinarjev je šlo iz medijev v zadnjih letih, pa to ne zaradi padanja naklad, pač pa zaradi slabih lastnikov, ki so malo vlagali v tehnološki razvoj, zato so mediji danes manj inovativni, kot so bili nekoč. Mnogi naši mediji ne samo stagnirajo, ampak zaostajajo," je dejal Milosavljević in dodal, da novinarji ne morejo biti več ozko specializirani, pač pa morajo pokrivati širša področja. "Startupi se morajo zavedati, da so mediji tozadevno oslabljeni," je še opomnil in dodal, da bodo novinarji tudi veseli vsakršne kakovostne pomoči in hvaležni zanjo, ne pa seveda zavajanja.

Miha Rajh, ki je znova izpostavil, da je njim prav vselej korektno sodelovanje z mediji pomagalo do distribucijske pogodbe, je sicer dodal, da opaža, da mediji raje pograbijo zgodbo, ki ima negativen prizvok. Dobre zgodbe so po njegovem redko opažene s strani medijev, startupi pa da tudi nimajo toliko informacij, do koga pristopiti, kako priti v javnost. Milosavljević je spomnil tudi, da je novinarstvo le tisto, kar hoče ostati skrito, vse druga naj bi bilo že PR oziroma načrtno sporočanje javnosti informacij, za katere nekdo želi, da pridejo v javnost. Naloga novinarja pa seveda je, da preveri prav vse. "Mediji so imeli v času korone zelo pomembno in zelo pozitivno vlogo. In zaradi tega so imeli še dodatno otežene okoliščine," je dejal Milosavljević ter dodal, da je uporaba medijev izjemno narasla, tako gledanost, poslušanost kot branost tiskanih izdaj.

Najboljši zgled startupa - Luka Dončić

Tudi Milan Lazarević, vodja startup skupnosti v Tehnološkem parku Ljubljana, je dejal, da so mediji imeli izjemno težko vlogo, "zato je bilo zelo pomembno, kakšno komunikacijo imajo vlade in naša bi to lahko bolje izpeljala". Miha Rajh pa je dodal, da je pandemija pokazala, da če nisi prisoten online in usmerjen digitalno, te na dolgi rok ne bo. "Mi smo začeli pivotirati na področje zaščitne opreme za podjetja in zato smo enormno rasli, videli pa smo podjetja, ki so začela propadati, ker niso bila dovolj digitalno prisotna," pravi Rajh.

Vodja pogovora Matej Golob iz CorpoHuba je govorce podrezal tudi o tem, kaj bi spremenili za koristno sobivanje klasičnih in spletnih medijev ter podjetnikov in startupov. Splošen družbeni odnos do podjetništva na eni strani in do korupcije na drugi je izpostavil Milosavljević in spomnil na fante s startupom, ki v suknjičih brez majic lepijo nalepke na letala in prodajo kup slabih hitrih testov ter dodal: "Želim si, da bi bil najboljši zgled startupa za mlade Luka Dončić, ki iz sebe naredi firmo, vredno 200+ milijonov dolarjev in ki je s trdim delom in talentom osvojil ves svet ter je tržno ovrednoten. To je najboljši primer poštenja in dobrega dela."

Po njegovih besedah naj se vloge startupov in podjetništva ne razume kot nečesa, kar je prisesano na državne proračune in prirejene razpise, ampak naj je to sinonim za talente, "potem tudi mediji obožujejo take dobre zgodbe". So pa v dobi digitalnih medijev tudi družbena omrežja, to je treba priznati, ustvarila marsikatero novo ime na sceni. Njihov doseg, najpogosteje v zelo ozkih ciljnih skupinah, je namreč večji kot doseg splošnih medijev, zato je za posel kdaj lahko primernejši tudi vplivnež z nekaj tisoč svojimi sledilci kot pa splošnoinformativni medij.

Biti podjetnik ali podjeten je bila kot psovka ...

Milan Lazarević je, upoštevaje majhnost Slovenije, izpostavil sodelovanje, saj da imamo veliko izjemnih posameznikov, "dajmo se povezovati, sodelovati, nadgrajevati". Miha Rajh je spomnil na dobre ideje, na medije, ki radi objavljajo dobre zgodbe, na startupe, ki ustvarjajo dobre zgodbe in na podporno okolje, ki jih podpira. "Želim si, da vsi začnejo bolje sodelovati in bodo dobre zgodbe prišle hitreje v javnost," pravi.

Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana in pomemben član slovenske podjetniške skupnosti, pa je spomnil na ogromen napredek, ki ga je podjetništvo v državi že doseglo. "Pred 20 leti je bilo podjetništvo v javnosti zelo negativna stvar. Mediji so te novice uvrščali skoraj v ligo črne kronike. Biti podjetnik ali podjeten je bila med ljudmi kot psovka. Ravno nasprotno kot recimo v ZDA ali Združenem kraljestvu, kjer so to heroji, ki ustvarjajo nove produkte, delovna mesta," pravi Pintar in zadovoljno dodaja, da smo danes smo Slovenci v evropskem vrhu po tem, koliko ljudi meni, da so uspešni podjetniki spoštovani in da je v medijih možno zaslediti dobre primere podjetniške prakse. "To, da cenimo podjetja in podjetnike. To je statistično izmerjeno in dokazano," še dodaja, vendar opominja: "Ko nekaj desetkrat poveš in misliš, da te že vsi razumejo, tudi čutijo, se v resnici šele začne. Ampak zelo jasno se vidi, da hodimo navzgor."