Pridobivanje kompetenc: Mehkih veščin se učimo že kot otroci

Timsko delo, prilagajanje, komunikacija, reševanje težav, vodenje ... Vse to uvrščamo med mehke veščine, ki nam v življenju in na karierni poti pridejo še kako prav. A kje se jih naučimo? Je za to zaslužna šola, vzgoja ali kaj drugega?

Svetovalna delavka in socialna pedagoginja na Osnovni šoli Lava v Celju Nataša Mojškerc uvodoma pove, da tako imenovanih mehkih veščin sama ne razume kot nekaj, kar je enkrat za vselej pridobljeno, pač pa na razvoj teh veščin gleda kot na proces, v katerem se učimo - in skozi celo življenje potem tudi naprej razvijamo - temeljne kompetence tvornega sobivanja v skupnosti. "Tudi ko neko veščino načeloma že usvojimo - na primer konstruktivno reševanje konfliktov -, bo življenje pred nas vedno znova postavljalo kompleksne situacije medosebnih in družbenih razmerij, kjer se bo izkazalo, da je bolj kot verjetje v to, da 'imamo' neko kompetenco, potrebno skromno priznanje, da nas zapletenost človeških razmerij in okoliščin vedno znova postavlja pred preizkuse. V takih situacijah so usvojene mehke veščine seveda temelj, potrebna pa sta tudi poglobljeno znanje in široka razgledanost za to, da bi bili pri udejanjanju teh veščin senzitivni," pravi sogovornica.

Sicer pa meni, da je šola eno ključnih okolij, kjer otroci dobivajo spodbude tako za razvoj socialnih veščin in so hkrati opremljeni z znanjem in izkušnjami za njihovo senzitivno prilagajanje v praksi. "Morda bi lahko k temu pristopili še bolj sistematično," doda.

Mehkih veščin se torej učimo in jih pridobivamo že kot otroci. "Že otrokova vsakodnevna prisotnost v šoli, učenje in sodelovanje z vrstnicami in vrstniki ter učiteljicami in učitelji pri otrocih razvija socialne kompetence. Uči jih biti skupaj, ustvarjati skupnost, se prilagajati, truditi, se kdaj čemu odpovedati, biti solidaren in prositi za pomoč. Pri raznih zapletih in konfliktih, ki jim otroci sami še niso kos, pa seveda potrebujejo podporo in usmeritev odraslih. Na primer, lahko jim pomagamo pri učenju veščin samoregulacije jeze in besa, načinih poravnavanja škode, opravičevanju in sprejemanju opravičila," pravi Nataša Mojškerc.

Usmerjenost v učne rezultate izpodriva razvoj veščin

Ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko medtem ugotavlja, da je osnovna šola že dolga leta usmerjena predvsem na učne dosežke, kar pred učitelje in učence postavlja velike izzive na učnem področju, saj morajo pri vseh predmetih doseči ogromno ciljev in standardov znanja v skladu z učnimi načrti.

"V zadnjih letih se je pridružil še en izjemno škodljiv pojav, da se od otrok pričakujejo predvsem izjemno visoke ocene (odlične in prav dobre ocene, ostale ocene so zelo nezaželene). Visoka pričakovanja do odličnih ocen ima zelo veliko staršev, a žal tudi vedno več otrok. Nič ni narobe z visokimi ocenami, kadar izražajo kakovostno znanje, narobe postane takrat, kadar za malo učenja in dela pričakujejo visoke ocene. Usmerjenost v učne rezultate pa žal izpodriva usmerjenost na razvoj mehkih veščin, ki jih otroci in odrasli potrebujejo vse življenje," izpostavlja sogovornica, ki meni, da absolutno premalo pozornosti in časa v šolah namenjajo razvoju komunikacijskih veščin, sodelovanju ter timskemu delu, še manj prostora pa je za oblikovanje osebnosti posameznega otroka. "Praktično ni 'prostora' za spoznavanje čustev, razvoj empatije, sočustvovanje, obvladovanja čustev (posledice se na vsakem koraku izražajo v konfliktih, agresivnosti, vzgojnih odklonih, izločanju vrstnikov, grožnjah …), čuječnosti, vseh temeljnih veščin, ki jih dejansko vsi potrebujemo vse življenje."

Kako pa je v praksi? Članica študentskega sveta prvega letnika FERI Gaja Gujt meni, da večino mehkih veščin pridobimo med šolanjem. "Skozi učni proces je s pomočjo mehkih veščin mogoče razvijati večji potencial in se lažje lotevati prevzemanja različnih nalog in projektov, saj tako lahko dosegamo tudi najboljše rezultate," razmišlja in na vprašanje, katere mehke veščine potrebuje pri poklicu, za katerega se šola, odgovarja: "V vsakem poklicu bi se pomanjkanje katere od mehkih veščin lahko izkazalo kot pomanjkljivost. Od posameznikove osebnostne želje v karieri in zastavljenih ciljev pa je odvisno, katero veščino bo še posebej krepil in razvijal za optimalno doseganje rezultatov."

Vloga veščin pri iskanju zaposlitve

Mehke veščine, ki jih pridobimo med šolanjem - veliko vlogo ima tudi vzgoja -, igrajo pomembno vlogo tudi pri iskanju zaposlitve. Janja Polenšek Davidovski, strokovnjakinja za razvoj kadrov v podjetju Geberit proizvodnja, opozarja, da so poleg mehkih veščin na delovnem mestu pomembne tudi "hard skills" (tehnične veščine), ki jih je seveda lažje meriti. "Le dobra kombinacija obeh prispeva k uspehu na delovnem mestu in v karieri. Na primer, inženir mora imeti dobro strokovno znanje s področja znanja, na primer konstruiranje. Prav tako mora biti sposoben reševati probleme, da lahko odpravlja napake in rešuje zapletene težave. Še vedno pa mora svoje zamisli jasno posredovati sodelavcem in drugim," pojasnjuje.

Mehke veščine so povezane s čustveno inteligenco, med najpomembnejše za prihodnost pa po besedah sogovornice sodijo: komunikacija, upravljanje časa, reševanje problemov, kritično razmišljanje, sodelovanje in kooperacija, prilagodljivost/fleksibilnost ter pozitivna naravnanost. Za vodstveni kader pa sposobnost motiviranja, delegiranja in upravljanja oziroma strateškega načrtovanja.

Upravljanje časa, reševanje problemov

So mehke veščine lahko ključne pri izbiri kandidata? Janja Polenšek Davidovski jasno pove, da je mehke spretnosti težje meriti, medtem ko je trde spretnosti mogoče meriti in certificirati. "To je pravi izziv tudi pri zaposlovanju, saj težko najdemo kandidate z ustreznimi zahtevami glede mehkih veščin. Poleg tega je tudi za trg dela značilno pomanjkanje mehkih veščin. Ni dovolj, da so kandidati za zaposlitev samo visoko usposobljeni za tehnična znanja, ne da bi ob tem bili sposobni razviti mehkejše, medosebne veščine in veščine za vzpostavljanje odnosov, ki jim pomagajo učinkovito komunicirati in sodelovati na delovnem mestu. Prav tako so mehke veščine prenosljive ne glede na vlogo. Na primer spretnosti upravljanja časa in reševanja problemov se lahko uporabljajo na vseh področjih. Posledično zaposleni z mehkimi veščinami lahko pogosteje prehajajo z enega delovnega mesta na drugo. To povečuje vrednost takšnih zaposlenih in tako ustvarjajo večjo vrednost za podjetje." V podjetju Geberit zaposlene in kandidate za zaposlitev (white collar) tudi testirajo s psihometričnimi testi. "Na podlagi pridobljenih podatkov in seveda pogovorov ter preko zaposlitvenih intervjujev lahko lažje razporedimo prave osebe na prava delovna mesta, kjer lahko v polnosti izkoristijo njihov potencial."

Vse več podjetij mehkih veščinam posveča veliko pozornosti. Eno teh je tudi Krka. Simona Torkar Flajnik, vodja izobraževanja in razvoja kadrov, pravi, da so veščine komuniciranja, sodelovanja in timskega dela zelo pomembne za uspešno delovanje in zdravo delovno okolje. "Ob zaposlovanju smo pozorni predvsem na znanja in veščine, ki zagotavljajo uspešno opravljanje dela, na posameznikovo motivacijo za delo ter na osebnostne značilnosti, ki predstavljajo podlago in potencial za razvoj tako imenovanih mehkih veščin: zmožnost empatije, samorefleksije ter željo po razvoju in osebnem napredku."