Vida Božičko
Obrtnikom in gospodarstvenikom so v času epidemije najbolj pomagali ukrepi čakanja na delo in subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Foto: Andrej PETELINŠEK
Vzporedno s pojavom epidemije koronavirusa so se zgodili številni omejitveni ukrepi, ki so poslovanje podjetij zamejili, nekatera pa so povsem ustavila delovanje. Hitro po zamejevanju javnega življenja so tako sledili ukrepi pomoči. Sprva se je špekuliralo o tako imenovanem helikopterskem denarju za vse državljane ali vsaj za podjetja, nato pa so se evropske države odločile za različne pomoči, ki so temeljile na posojilih in poroštvih evropskih skladov.
Boni, nadomestila in dodatki
Pri nas je vlada zakone pomoči imenovala protikoronski paket. Teh se je do zdaj zvrstilo že deset. Prvi je začel veljati aprila lani in je bil namenjen predvsem preživetju z enkratnimi dodatki najbolj ranljivim in z nadomestili za čakanje na delo, že v drugem pa so se osredotočili na ponoven zagon gospodarstva in zagotavljanje likvidnosti podjetjem. V nizu so tako sledili še preostali PKP-ji do nazadnje sprejetega desetega. Ključni ukrepi, ki so bili zajeti v večini PKP-jev in so se večkrat podaljševali, so bili ukrepi čakanja na delo, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, nadomestilo plače v času karantene, dodatki za delo v tveganih razmerah, pomemben ukrep, ki so ga pred poletjem zahtevali predvsem delodajalci, je bilo tudi subvencioniranje regresa. Vmes so nekajkrat razdelili še enkratne dodatke za upokojence, brezposelne, invalide, tudi za študente, verske uslužbence in kmete s slabšim finančnim položajem. Zvišali so tudi otroški dodatek, dodatek za velike družine, enkratno pomoč v višini 500 evrov pa so prejeli tudi novorojenci. Enkratni dodatek v višini 200 evrov so dobili še zaposleni, katerih plača ne presega dvakratnika minimalne plače. Vsi državljani so dvakrat prejeli tudi bone - prvič turistične, drugič pa za širšo uporabo.
Veliko prahu so dvignili korona dodatki, ki so bili za nekatere precej visoki, za druge nižji
Med vsemi ukrepi, ki so reševali slovensko gospodarstvo in preprečevali porast brezposelnosti, pa so večkrat presenetili tudi taki, ki so sprožili negodovanje. Veliko prahu so dvignili korona dodatki, ki so bili za nekatere precej visoki, za druge nižji. Odmerjali so se glede na višino osnovne plače, zato je prihajalo do velikih razlik, številni so opozarjali na nepravičnost in na to, da so dodatke prejemali tudi tisti, ki so v času epidemije delali manj ali pa sploh ne. Ena od anomalij je nastala tudi po tem, ko so morali podjetniki korona pomoč vračati, ker so za le nekaj evrov presegli omejitve glede poslovanja. V zadnjem sprejetem PKP-zakonu pa razburja začasno zvišanje najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike s 57. na 63. plačni razred.
Da se je v PKP-jih zvrstilo veliko podtaknjencev in bonbončkov pa je prepričan ekonomist Maks Tajnikar. "Gospodarsko smiselni ukrepi iz nabora vseh PKP zakonov so le trije, in sicer financiranje čakanja na delo, mesečni temeljni dohodek in subvencioniranje skrajšanega delovnika. Vsi drugi so bili odveč in le kupovanje volivcev. Najslabši so bili turistični boni. Ti so le malo pomagali turizmu, glede na učinke so bili preobsežni, saj turizem ni tako pomembna dejavnost v slovenskem BDP, ob tem pa so zakuhali vsaj jesenski val pandemije. Najrazličnejši podtaknjenci, ki niso imeli prav nobene zveze s pandemijo, so sramotni in prevarantski način delanja socialno-ekonomske reforme, ki jo je vlada vsaj sprva zakamuflirala v PKP zakone, da teh reform ne bi prehitro opazili. Danes ji tega ni več treba. Ob tem je bilo veliko "cukrčkov", ki so bili namenjeni od študentov do upokojencev. Bili so namenjeni volivcem, saj so bili enkratni in niso reševali nobenega problema niti mladih niti starih," pojasnjuje in dodaja, da je zadnji tak "cukrček" namenjen zdravnikom. "Vse statistike kažejo, da so njihove plače med najvišjimi v državi: v letu 2020 so zrasle za 17,7, ko so v tržnem sektorju zrasle za 3,8 odstotka. Sedaj pa izgleda, da bomo problem pomanjkanja zdravnikov reševali z višjimi plačami, čeprav je jasno, da zaradi višjih plač ne bo več zdravnikov, le ljudje bomo več plačevali za enako zdravstvo."
V državni blagajni skoraj petkrat večji primanjkljaj
Vsi ukrepi so prinesli velik primanjkljaj v državni blagajni. V prvih enajstih mesecih tega leta je ta znašal 2641 milijonov evrov, brez neposrednega učinka korona ukrepov bi primanjkljaj po ocenah fiskalnega sveta znašal 577 milijonov evrov. Po septembrski oceni realizacije ministrstva za finance naj bi primanjkljaj državnega proračuna letos znašal 3958 milijonov evrov, kar je za okoli 1200 milijonov več, kot je predvideval proračun, ki je bil sprejet lansko jesen.
"A brez vseh teh pomoči slovensko gospodarstvo ne bi preživelo. Sploh malo gospodarstvo, ki v času razglašene epidemije ni smelo delati," je prepričan predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. "Zaradi PKP-zakonov so obrtniki zdaj v kolikor toliko dobri kondiciji. Najpomembnejši ukrepi so bili čakanje na delo, subvencioniran skrajšani delovni čas, temeljni dohodek za samozaposlene in pomoč pri izplačilu regresa. Brez tega bi težko preživeli in bili bi prisiljeni v odpuščanja," še pravi Meh, ki upa, da se bo zdaj končno prenehalo štetje PKP-zakonov in se bo gospodarstvo lahko pogovarjalo o normalnih delovnih izzivih.
Vsi protikoronski paketi
PKP1
11. april 2020 (dopolnjen 1. maja 2020)
Nadomestilo za čakanja na delo in oprostitev plačila prispevkov za socialno varstvo za te delavce.
Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence z nizkimi pokojninami, zapslene z nižjimi plačami, za študente in velike družine.
Univerzalni temeljni dohodek za tiste, ki ne morajo delati (samozaposleni, verski uslužbenci, kmetje)
PKP 2
1. maj 2020
Državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij v obliki posojil.
Namesto vračila vplačanega zneska lahko turistično podjetje potrošniku izda vrednotnico, ki jo je mogoče unovčiti v 2 letih.
Dvig povprečnine za občine za 6 %.
Oprostitev plačila DDV za maske in razkužila od vključno 13. marca 2020 do vključno 31. julija 2020.
PKP 3
1.junij 2020
Turistični boni.
Oprostitev plačila vrtca staršem, ki iz spoštovanja preprečevalnih ukrepov svojih otrok
ne bodo vključili v vrtec.
Ugodna in hitra posojila za podjetja v višini do 50 tisoč evrov.
PKP 4
11. julij 2020
Podaljšanje ukrepa čakanja na delo.
Plačilo nadomestila za odrejeno karanteno.
Uvedba mobilne aplikacije za varovanje zdravja za obveščanje o stikih z okuženimi.
Nadomestilo plač zaradi varstva otrok v karanteni.
PKP 5
24. oktober 2020
Samozaposlenim, družbenikom in kmetom se zagotovi mesečni temeljni dohodek in povračilo delnega nadomestila za čas karantene.
Začasna razporeditev zaposlenih na mesta, kjer je povečan obseg dela zaradi COVID-19.
Dodatek za delo v sivih in rdečih conah, in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Možnost odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika do tri dni
PKP 6
28. november 2020
Nadomestilo plač za čas čakanja na delo se podaljšuje.
Odlog plačila obveznosti bančnih posojil.
Delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem.
Topel obrok za učence in dijake iz socialno ogroženih družin med šolanjem na daljavo.
Oprostitev plačila storitev študentskih domov med razglašeno epidemijo
PKP 7
31. december 2020
Enkratni dodatek najbolj ranljivim upokojencem in zaposlenim z nižjimi plačami, kmetom in verskim uslužbencem.
Pomoč kritja fiksnih stroškov podjetjem, ki so imela izpad.
Zvišanje urne postavke zaposlenim v bolnišnicah in domovih za starejše.
Dodatek za otroke, velike družine in novorojence
PKP 8
5. februar 2021
Enkratni dodatek za študente, dijake, brezposelne, vojne veterane in invalide.
Subvencioniranje minimalne plače.
Podaljšanje ukrepa čakanja na delo.
PKP 9
14. julij 2021
Boni 21.
Pomoč pri izplačilu regresa.
Povračilo stroškov industriji srečanj.
PKP 10
Sprejet 27. decembra 2021 (velja po objavi v Uradnem listu)
Delna povrnitev izgubljenega dohodka.
Podaljšana veljavnost bonov.
Solidarnostni dodatek za invalide, kmete in upokojence.
Vir: gov.si
S tem se strinjajo tudi pri gospodarski zbornici, kjer med najbolj učinkovite ukrepe prištevajo še delno povračilo nekaterih fiksnih stroškov, subvencioniranje nakupa zaščitne opreme in subvencioniranja stroškov nakupa testov za testiranje zaposlenih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
