Mini davčna reforma je pod streho. Kaj prinaša državljanom?

Poslanci državnega zbora so na izredni seji potrdili novele šestih davčnih zakonov, ki jih je pripravila vlada. Med novostmi te mini davčne reforme so: davčna olajšava za visoko kvalificirane mlade kadre iz tujine, znižanje meje za vstop v sistem normirancev in zvišanje obdavčitve sladkih pijač.

Davčna olajšava za visoko kvalificirane mlade kadre iz tujine je prostovoljna. Uveljavili jo bodo lahko mladi, ki so stari do 40 let s plačo, ki dosega najmanj dve povprečni plači v Sloveniji. Namenjena je Slovencem, ki se bodo vrnili v Slovenijo po dveh letih dela ali študija v tujini, pa mladim tujim državljanom, ki delajo v Sloveniji. Olajšava oziroma uveljavitev znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače bo veljala pet let.

"S tem ukrepom država spodbuja vrnitev nerezidentov nazaj v Slovenijo," je v razpravi dejala poslanka Svobode Andreja Živic. Da bi bilo bolj smiselno pogoje za to ugodnost vezati na področja dela, kjer primanjkuje delavcev, je menil poslanec Levice Milan Jakopovič. Da olajšava v neenakopraven položaj spravlja enako izobraženega delavca iz Slovenije, je opozoril poslanec SDS Rado Gladek.

Katja Božič, državna sekretarka na ministrstvu za finance, je po poročanju STA povedala, da je spodbujanju zaposlovanja nove delovne sile v Sloveniji namenjena tudi odprava pogoja, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da dohodki, doseženi v Sloveniji, v njegovi državi niso obdavčeni.

Meja za normirance 60 in 30 tisoč dohodkov letno

Novost za samostojne podjetnike, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov (normirance), je znižanje meje za priznavanje normiranih dohodkov s 100 tisoč na 60 tisoč evrov, za popoldanske normirance pa s 50 tisoč na 30 tisoč evrov letnih prihodkov. Obe skupini normirancev bosta lahko v letu 2025 ostali v sistemu po zdajšnjih pravilih, to je, da v dveh zaporednih letih niso presegli meje 300 tisoč evrov prihodkov.

V letu 2026 pa pogojev za to, da ostanejo v sistemu, ne bodo več izpolnjevali tisti normiranci, ki bodo imeli v letu 2025 več kot 60 tisoč evrov prihodkov in tisti popoldanski normiranci, ki bodo imeli več kot 30 tisoč evrov prihodkov.

Poslanec SDS Andrej Kosi je vladi očital, da ima normirance za davčne utajevalce, še posebej tiste, ki želijo poleg redne službe delati in dodatno zaslužiti še popoldne. Milan Jakopovič pa je predlagane rešitve zagovarjal z besedami, da se je sistem normirancev izrodil in ne sledi več prvotnemu namenu.

Z novelo zakona o DDV se stopnja DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zviša z znižane 9,5-odstotne stopnje na splošno stopnjo 22 odstotkov. Katja Božič je po poročanju STA pojasnila, da gre za energijske in gazirane pijače ter druge pijače z dodanim sladkorjem ali sladili. S povišanjem obdavčitve teh pijač Slovenija po njenih besedah sledi sosednjim državam.

Spremembe pri vrednotenju nepremičnin

Namen novele zakona o davčnem potrjevanju računov je ureditev sistema sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev preko avtomatov finančni upravi. Poročati bo treba tako o prodaji prek avtomatov za prodajo storitev, za kar se je doslej izdajalo račune, kot tudi prek avtomatov za prodajo blaga, za kar doslej računov ni bilo treba izdajati. Novost se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2026, da se bodo lahko zavezanci in finančna uprava ustrezno prilagodili, je pojasnila Katja Božič.

Da bi spodbudili lastništvo zaposlenih v podjetjih, je vlada pripravila dve rešitvi. Kot prvo je navedla preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na kasnejše obdobje, kot drugo pa spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.

Cilj predloga novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin pa je predvsem upravna poenostavitev določenih faz postopka določanja modelov vrednotenja nepremičnin. Med drugim se ukinja poskusni izračun posplošene vrednosti nepremičnin, prav tako pa tudi pošiljanje pisnih potrdil iz evidence vrednotenja njihovim lastnikom ob vsaki novi določitvi modelov vrednotenja. Po predlogu bodo lastniki nepremičnin pisno obvestilo o vrednosti njihovih nepremičnin prejeli le še enkrat, to je do konca leta 2025.

Nato se bodo lahko s temi podatki seznanili z vpogledom v javno dostopno evidenco prek spleta, manj veščim pa bodo tudi v prihodnje na podlagi zahteve podatki še vedno na voljo tudi v pisni obliki, je povedala Katja Božič.