Veliko osebnega in tveganega kapitala, a kje so angelske investicije v tehnološka podjetja

Letošnjo konferenco Podim, enega najvplivnejših tehnoloških in startup dogodkov v regiji, je ekipa sklada tveganega kapitala Silicon Gardens Fund, ki so ga ustanovili uspešni slovenski tehnološki podjetniki, izkoristila za predstavitev svoje raziskave o stanju investicij v jadranski regiji. "Takšno poročilo je zelo pomembno, da pokažemo predvsem investitorjem iz Zahodne Evrope in ZDA, da ima regija močan potencial in da jo je dobro vzeti pod drobnogled. Po drugi strani to regiji prinese nov priliv kapitala, talenta in ji omogoča še hitrejšo rast," je dejal programski direktor Podima Urban Lapajne.

V zadnjih petih letih se je investiranje v tehnološka podjetja v jadranski regiji strmo povzpelo s 300 milijonov evrov v letih 2016 in 2017 na izjemnih 3,45 milijarde evrov v letih 2021 in 2022, sta med predstavitvijo rezultatov raziskave dejala člana ekipe Silicon Gradens Funda Ada Guštin Habuš in Krešimir Gotovac. Številka je danes za kar dvanajstkrat večja, kot je bila pred pol desetletja. Največji delež investicij je sicer pripadel hrvaškim tehnološkim podjetjem, ki so v 88 poslih prejela kar 1,86 milijarde evrov. Slovenska tehnološka podjetja so v 209 investicijah prejela 1,25 milijarde evrov, srbska pa v 24 investicijah 325 milijonov evrov.

Pogled na zgolj slovensko tehnološko krajino razkrije, da je znesek pridobljenih investicij šestkrat večji, kot je bil pred petimi leti, vrednost prodaj podjetij (tako imenovanih exitov) in pridobljenih deležev v malih in srednje velikih podjetjih je v obdobju 2021 in 2022 znašal 1,2 milijarde evrov, delež prvih javnih prodaj (IPO), ko torej podjetje ponudi delnice javnosti na borzi vrednostnih papirjev, je znašal 800 milijonov evrov, gre za podjetji Sportradar (ki je prevzelo slovensko Kliko soustanovitelja Gregorja Rebolja) in Outbrain (gre za prevzemnika slovenske Zemante, ki sta jo soustanovila Boštjan Špetič in Andraž Tori). Sportradar je največji ponudnik športnih podatkov na svetu, Zemanta pa je ponujala tako imenovano sožitno (native) oglaševanje.

V Sloveniji kar štirje samorogi

Izraelsko-ameriški Outbrain, ki je prevzel Zemanto, pa je razvil vodilni priporočilni sistem za odprti internet. "Naša tehnologija omogoča približno deset milijard spletnih priporočil dnevno v največjih svetovnih medijih. Sodelujemo z več kot sedem tisoč spletnimi založniki, ki jim omogočamo povezavo z oglaševalci, s čimer financirajo novinarsko delo," je minuli mesec za STA povedal Andraž Tori, ki se je prav aprila pridružil upravnemu odboru družbe Outbrain, ki kotira na ameriški tehnološki borzi Nasdaq. Tori je v upravi prevzel funkcijo izvršnega direktorja za produkte, slovenska podružnica Outbraina pa se še naprej širi in ob selitvi v nove prostore v središču Ljubljane (v nekdanjo Delovo stolpnico) napoveduje nove zaposlitve. Tori se je sicer Outbrainu pridružil, ko je ta leta 2017 prevzel slovenski startup Zemanta; od takrat je direktor slovenske podružnice, zadnja štiri leta pa je v Outbrainu vodil oddelek za priporočila in podatkovne znanosti.

Slovenija je sicer v minulih petih letih, izhaja iz raziskave Silicon Gardens Fund, početverila tudi število tako imenovanih samorogov, torej podjetij, katerih vrednost je ocenjena na vsaj milijardo dolarjev oziroma evrov. Je pa sicer slovenski ekosistem tehnoloških podjetij po številu investicij ter vrednosti izhodov in pridobljenih deležev v podjetjih vodilni v regiji.

Hrvaškim tehnološkim podjetjem je sicer uspelo zbrati višjo vrednost investicij, in sicer 1,86 milijarde evrov, a je bilo poslov manj (88 v primerjavi z 209), od česar je rekordno investicijo v višini 690 milijonov evrov prejela skupina Rimac Group ustanovitelja Mateja Rimaca, ki je absolutni zmagovalec v regiji. Rimac Group, ki naj bi letos zaključil gradnjo svojega kampusa, ki se bo v Sveti Nedelji vzhodno od Zagreba raztezal na kar 200.000 kvadratnih metrih površin, in Infobip, ki je iz istrskega Vodnjana večkanalne komunikacije prenesel v svet, sta prvi podjetji v regiji, ki sta v prvem krogu investiranja pridobili za več kot pol milijarde evrov investitorskega denarja. Hkrati pa sta to edina samoroga na Hrvaškem, s čimer ta država zaostaja za svojo zahodno sosedo.

Srbski ekosistem tehnoloških podjetij sicer še zori in izkazuje svoj potencial s pridobljenimi investicijami v višini 325 milijonov evrov, hkrati pa 343 milijonov vreden izhod startupa Nordeus, ki ga je za omenjeni znesek prevzel ameriški velikan razvoja računalniških iger Take-Two Interactive. 600 aktivnih startupov je zdaj v Srbiji, ki zelo razvija tudi inovacijski potencial, saj je v tej državi zdaj več kot osem raziskovalnih in razvojnih oddelkov podjetij, kot so Bosch, Continental, Siemens in drugi.

Na vrhu prepričljivo Rimac, Infobip in Httpool

Zmagovalci v regiji po pridobljenih investicijah v obdobju 2021-2022 so hrvaška Rimac Group (690 milijonov evrov) in Infobip (545 milijonov evrov), slovenska Aleph Holding - Httpool (450 milijonov) in Celtra (164 milijonov evrov), hrvaški Quantive (136 milijonov evrov), slovenski HYCU (127 milijonov evrov), srbski HTEC Group (124 milijonov evrov), slovenski Kraftpal (113 milijonov evrov), srbski Tenderly (98 milijonov evrov) in hrvaški Cognism (91 milijonov evrov).

Tako po številu kot po vrednosti investicij v regiji prevladuje kapital skladov tveganega kapitala, ki so prispevali 57 odstotkov pridobljenega kapitala in 50,8 odstotka vseh investicij. Zasebni kapital se je pri investicijah v regiji pojavil prvič - in čeprav je predstavljal le 2,2 odstotka števila vseh investicij, je bila njegova vrednost izjemna, kar 39,7 odstotka vrednosti investicij. Spodbudno je, da je v več kot 100 investicijah aktivno vlogo prevzel javni kapital. Kar je morda umanjkalo, so po besedah Ade Guštin Habuš in Krešimirja Gotovca predvsem investicije poslovnih angelov.

Če se osredotočimo na Slovenijo, je peta največja investicija (po omenjenih štirih) v podjetje Apex.ai, in sicer v višini 77 milijonov evrov. Po vrednosti so zasebne investicije v Sloveniji s 55,5 odstotka kapitala celo presegale investicije tveganega kapitala (39,9 odstotka), po številu pa je bilo največ investicij z javnim kapitalom (49,8 odstotka), ki so sicer predstavljale le 1,5 odstotka vrednosti vseh investicij, so pa bile zasebne investicije po številu v manjšini (1,9 odstotka), a, kot rečeno, z visokimi vložki. Čeprav je bil tvegani kapital po vrednosti investicij na drugem mestu, pa skladi tveganega kapitala igrajo pomembno vlogo pri razvoju slovenskega tehnološkega ekosistema. Pomembna za uspeh vsakega tehnološkega ekosistema je tudi podpora javnega kapitala, čigar vložki so, kar potrjuje tudi primer Slovenije, po vrednosti majhni, a številčni.