Damijan Toplak
Pozitivni trendi na področju vzajemnih skladov v Sloveniji ostajajo. Tako so vlagatelji v letošnjih prvih štirih mesecih v vzajemne sklade slovenskih DZU vložili kar 189,33 milijona evrov več, kot so iz njih vzeli denarja. V istem obdobju se je število vlagateljev s 520 tisoč povzpelo na 541 tisoč, obseg sredstev pa s 4,81 milijarde evrov odskočilo na 5,28 milijarde evrov - konec marca je bilo celo rekordnih 5,43 milijarde evrov, a so nekaj nižji aprilski donosi znižali obseg premoženja v slovenskih vzajemnih skladih. Špela Ilar Kosmač, koordinatorka trženja in prodaje pri NLB Skladih, komentira: "Vzajemni skladi so postali pomemben del finančnega sveta za izkušene vlagatelje in tiste, ki vstopajo na kapitalske trge. Slovenske DZU so od konca lanskega prvega četrtletja do konca prvega četrtletja letos upravljale 1,2 milijarde evrov več premoženja vlagateljev. V obdobju enega leta je trg vzajemnih skladov v Sloveniji zrasel za približno 28 odstotkov."
Po naložbeni drznosti za Evropejci, a ne pri vzajemcih
Po besedah predstavnice NLB slovenski vlagatelj ni enak evropskemu. Večji delež sredstev, naloženih v vzajemne sklade pri nas, je bil konec prvega četrtletja letos naložen v delniške sklade (69 odstotkov), ki jih je številčno na našem trgu v ponudbi največ, dobra petina v mešane sklade (22 odstotkov), manjši delež v obvezniške sklade (7 odstotkov), preostala sredstva pa v denarne in druge sklade. Analiza evropskega trga vzajemnih skladov pa kaže, da delniški skladi prednjačijo tudi v Evropi, a v manjšem deležu kot pri nas (45 odstotkov), na drugem mestu so z mnogo višjim deležem obvezniški skladi (24 odstotkov). Evropski vlagatelji v nekoliko manjšem deležu od nas varčujejo v mešanih skladih (15 odstotkov) in več v denarnih in drugih skladih (16 odstotkov). Zanimivo je, da so bila neto vplačila v mešane vzajemne sklade v Sloveniji prvo četrtletje negativna (- 14,6 milijona evrov). Analize, tako Špela Ilar Kosmač, kažejo, da na evropskem trgu prevladujejo vplačila v segment obvezniških vzajemnih skladov in ne delniških, kot pri nas.
Slovenci po drznosti naložbene razporeditve zaostajamo za povprečjem evroobmočja. Struktura finančnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji v primerjavi z evroobmočjem kaže na nižji delež finančnega premoženja, naloženega v delnice in enote investicijskih skladov. "Se pa ta vrzel počasi in postopno zapira. Trend vplačil v vzajemne sklade slovenskih DZU v zadnjem obdobju kaže na izredno pozitiven sentiment vlagateljev in vedno večje zanimanje Slovencev za vzajemne sklade, ki zaradi enostavnosti in stroškovne učinkovitosti ter pričakovane donosnosti pritegnejo vse več posameznikov. Dober sentiment vlagateljev je po naši oceni deloma posledica močnih kapitalskih trgov v zadnjem obdobju, a tudi pokazatelj večje finančne pismenosti in ozaveščenosti Slovencev glede pomembnosti investiranja prihrankov za dolgoročne cilje," ugotavlja Špela Ilar Kosmač.
Pozitivni trend se bo nadaljeval
Pri družbi Triglav Skladi pa odgovarjajo: "Trend rasti vplačil pri vzajemnih skladih lahko pripišemo več dejavnikom: depoziti prinašajo sorazmerno nizke donose, kar vlagatelje spodbuja k iskanju višjih donosov zunaj tradicionalnih varčevalnih računov. Obenem vlagatelji vse pogosteje prilagajajo naložbene rešitve različnim tipom in namenom varčevanj. Poleg tega ne gre spregledati visokih donosov v letošnjem prvem četrtletju, sorazmerno dobre ekonomske napovedi za bližnjo prihodnost in pričakovanj o začetku zniževanja obrestnih mer, kar pozitivno vpliva na donose. Tudi v Triglav Skladih smo v prvih štirih mesecih letos povečali obseg upravljanih sredstev za 156 milijonov evrov. Pri tem opažamo, da se za tovrstno obliko varčevanja novi vlagatelji odločajo predvsem zaradi širokega nabora različnih naložbenih skladov, ki jih nudimo. Poleg tega smo decembra lani preoblikovali velik del naložbenih skladov, ki zdaj upoštevajo trajnostne vidike. Poleg vplačil novih vlagateljev beležimo več vplačil obstoječih vlagateljev."
- 541.425 vlagateljev je bilo konec aprila letos, ki so vlagali v slovenske vzajemne sklade;
- 189,33 milijona evrov je bilo letos do konca aprila neto vplačil;
- 5,28 milijarde evrov denarja upravljajo slovenski vzajemni skladi, v letu dni se je obseg povečal za 1,2 milijarde evrov;
- 69 odstotkov denarja imajo slovenski vlagatelji v delniških skladih, 22 odstotkov v mešanih, 7 odstotkov v obvezniških skladih, preostala sredstva pa v denarnih in drugih skladih.
Mitja Vranetič, v Sava Infond specialist za upravljanje investicijskih skladov, se strinja, da so vzajemni skladi za povprečnega vlagatelja najboljša mogoča oblika varčevanja v delnicah in obveznicah. "Z naložbo v vzajemni sklad vlagatelj pridobi košarico na primer 50 globalnih kvalitetnih podjetij ali obveznic, za katerih izbiro skrbijo izkušeni upravljavci z večdesetletnimi izkušnjami. Tako vzajemni skladi po 30 letih zgodovine med Slovenci postajajo vse bolj običajna varčevalna navada, še posebej, ker lahko vse uredijo pri bančnem okencu. Vzajemni skladi so odlična izbira tako za enkratna (občasna) vplačila kot za redno mesečno varčevanje. V zadnjih letih pa se za vzajemne sklade odločajo tudi pravne osebe - predvsem zato, ker je naložba v vzajemne sklade ob donosu tudi zelo likvidna," ugotavlja sogovornik.
Kakšna je obdavčitev doseženega dobička?
Pogosto analiziramo potencialno donosnost, tveganje in likvidnost naložbe. A obstaja še davek na kapitalski dobiček. Davek na kapitalski dobiček je v Sloveniji prvih pet let držanja naložbe 25 odstotkov. Po petih do desetih let je davek 20-odstotni, po desetih do petnajstih let 15-odstotni, po 15 letih investiranja pa davka ni več. Vložena sredstva se poveča za normirane stroške v višini enega odstotka, izplačana pa za en odstotek zmanjša, vlagatelju pa ni treba predložiti dokazil o dejanskih stroških, povezanih z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev.
Vlagatelj mora napoved za odmero dohodnine od dobička oddati do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Pri oddaji vloge vlagatelj prijavi zgolj realizirane dobičke in izgube, torej transakcije, kjer so bila sredstva dejansko prodana. Če posameznik ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku, mu grozi kazen od 250 do 400 evrov, če pa so v davčni napovedi navedeni neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki, so kazni lahko precej višje. Pomembno je, da se ne pozabi prijaviti tudi izgub, saj lahko slednje v prihodnosti zmanjšajo davčne osnove.
Investiranje v vzajemne sklade prinaša pomembno davčno ugodnost, prosto prehajanje med posameznimi skladi znotraj krovnega sklada, torej lahko brez stroškov ali davčnih obveznosti prehajate iz bolj tveganih in donosnih delniških v stabilnejše obvezniške sklade ter sklade denarnega trga, ki so alternativa depozitom.
Večino vlagateljev pritegnejo potencialni donosi vzajemnih skladov. V zadnjih desetih letih so ti celo višji od dolgoletnega povprečja, za kar so daleč najbolj zaslužne delnice IT-ja. "Podjetja iz tega sektorja so bistveno spremenila naš vsakdan. Ne samo, da so spremenile naše navade, njihove storitve so prisotne v vseh sektorjih gospodarstva. To jim omogoča nadpovprečno rast prodaje, nadpovprečne marže in ob nizki zadolženosti nadpovprečne dobičke. Zato so cene delnic teh podjetij rasle izjemno, kar je zlasti vidno pri skladih, ki nalagajo na področje IT-ja. Zadnji pospešek tej rasti so predstavljale delnice tako imenovanih veličastnih sedem (Apple, Microsoft, Alphabet, Amazon, Nvidia, Tesla in Meta). Njihove delnice so lani v povprečju pridobile izjemnih 75 odstotkov, medtem ko je ameriški delniški indeks pridobil (prav tako nadpovprečnih) 25 odstotkov," opiše Mitja Vrenetič in doda: "Čeprav se je trend padanja obrestnih mer letos ustavil, se bo pozitivni trend na globalnih borzah nadaljeval. Po nadpovprečni rasti tehnoloških ameriških velikanov v zadnjih mesecih postajajo zanimive naložbe tudi v druge sektorje (energija, surovine, banke, osnovne potrošne dobrine, farmacija). Vse več priložnosti se pojavlja tudi zunaj ZDA, predvsem na Kitajskem in v Evropi - tu še posebej, če se bodo obrestne mere nižale hitreje kot v ZDA."
