Strateški svet za gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je obravnaval poročilo o produktivnosti 2022 ter razpravljal o ukrepih za izboljšanje produktivnosti, dodane vrednosti in odpornosti slovenskega gospodarstva. Ključen ukrep v prihodnjih letih je povečanje vlaganj v raziskave in razvoj, so se strinjali navzoči.
Poročilo o produktivnosti 2022 so pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), v njem je zapisano, da je nižja produktivnost ključni vzrok za zaostanek Slovenije v bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca. Umar v poročilu kot ključne za pospešitev rasti produktivnosti v celotnem gospodarstvu predlaga večje investicije, predvsem v raziskave in razvoj, ter povečanje učinkovitosti.
Za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva bo ključnega pomena zeleni prehod, česar pa se, kot kaže poročilo, slovenska podjetja premalo zavedajo oziroma premalo izkoriščajo priložnosti, ki jih ta ponuja. "Potrebne bodo obsežne spremembe v strukturi gospodarstva, neto koristi in stroški pa bodo odvisni od ambicioznosti in hitrosti prehoda v integrirano pametno krožno gospodarstvo," je po seji dejal gospodarski minister Matjaž Han.
Priznal je, da bo strukturna transformacija gospodarstva težka, vendar je razvoj treba pospešiti, da Slovenija ujame razvojni ritem. "Zeleni prehod je sicer steber naših projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost, vlaganja v to področje pa bodo morala izvesti tudi podjetja sama," so njegove besede povzeli na ministrstvu.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je sicer od leta 2016 do sedaj za namen dviga oziroma krepitve produktivnosti in povečanje dodane vrednosti gospodarstvu namenilo več kot 2,3 milijarde evrov, a bo treba ta vlaganja še povečati. Minuli teden je bil zato podpisan sporazum med gospodarstvom, znanostjo in politiko o strateškem sodelovanju za tehnološki razvoj in inovacijski preboj, v katerem piše, da se bodo sredstva za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije povečala z 2,1 na 2,8 odstotka BDP.
"Izzivi, s katerimi se danes srečujeta Slovenija in Evropa, namreč zahtevajo poglobitev sodelovanja med državo, gospodarstvom in znanostjo, dogovor pa prinaša ambiciozen cilj - 88.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega," je dejal Han. Cilj je po njegovem mnenju dosegljiv, a ob pogoju, da bodo vlaganja v znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost predvsem bolj strateška in sektorsko usmerjena. "Slovensko gospodarstvo lahko zmaguje v nišah, kjer dosega dodano vrednost, in ne na ekonomiji obsega, kjer se mora zavezati nižjim plačam," je poročilo povzel Han in poudaril, da slovensko gospodarstvo nujno potrebuje davčno razbremenitev plač za tekmovanje na konkurenčnem globalnem trgu. (sta)