Saša Britovšek
Neizkoriščeno, z betonom prekrito zemljišče med tiri ljubljanske železniške postaje in Vilharjevo ulico se bo začelo spreminjati v sodobno petnadstropno stavbo z zeleno streho, ki so jo zasnovali v znanem danskem arhitekturnem biroju Schmidt Hammer Lassen. Projekt je v rokah mednarodne družbe Corwin. Doslej degradirani del mesta bo v dveh letih postal najsodobnejši poslovni objekt v Sloveniji.
Trajnost ni modna muha, temveč nuja
Gradnja najsodobnejše, najbolj trajnostne in tehnološko najbolj napredne poslovne stavbe ne le v Ljubljani in v Sloveniji je svojevrsten urbanistični mejnik. "Trudimo se postaviti standard, kako naj bi bila videti zelena gradnja in kakšne so njene prednosti. To prinaša številne izzive, vendar je splošna zaveza našega podjetja trajnostna gradnja, ki ima številne prednosti. Ena od nevidnih prednosti za mesta, med katerimi je tudi Ljubljana, so zagotovo zelene strehe. Pomagajo znižati splošno temperaturo v mestu," je ob uradnem začetku gradnje Vilharije povedal Michal Maco, direktor podjetja Corwin Slovenija.
Ob tej priložnosti je Ljubljano obiskal tudi direktor Corwina Marián Hlavačka, ki je našo prestolnico prepoznal kot resnično zeleno mesto, v katerem je trajnostni pristop del naravne miselnosti prebivalcev. "Naše podjetje je bilo zgrajeno na ideji, da se da vsak nepremičninski projekt narediti bolje in da trajnost ni le modna muha, temveč nuja. Temelji na prepričanju, da lahko nekaj predanih posameznikov s skupnimi močmi zares nekaj spremeni. V več kot desetih letih delovanja smo revitalizirali številna opuščena industrijska območja, zgradili 16.000 m² zelenih streh in dokončali 11 edinstvenih projektov," je Havlačka s ponosom predstavlil Corwin, ki bo po Vilhariji razvijal tudi projekte na degradiranih območjih ob Masarykovi, Linhartovi in Šmartinski ulici v Ljubljani.
Večja produktivnost, manj bolniških odsotnosti
Glede na nekatere raziskave lahko trajnostne zgradbe prispevajo tudi k 70 do 80 odstotkov nižji porabi energije. Obenem pa lahko takšne stavbe s svetlim in zračnim delovnim okoljem povečajo produktivnost in zavzetost ekipe za 25 do 30 odstotkov, manj je bolniških odsotnosti, manj izgorelosti in nižja je fluktuacija. Kompleks modernih, zelenih pisarn bo prva poslovna stavba v Ljubljani s predcertifikatom LEED Platinum ter z ambicijo, da se pridruži le dvema ogljično nevtralnima stavbama v Evropi s certifikatom LEED Zero Carbon, ki definirajo standarde delovnega prostora in postavljajo nova merila za razvoj poslovnih stavb - tudi v Sloveniji.
Strategija zelenega prehoda
Prvi urbanist Ljubljane in podžupan MOL Rok Žnidaršič je izpostavil veliko pomembnost uveljavljanja trajnostne gradnje skozi najboljše arhitekturne prakse: "Zaveza podjetja Corwin se mogoče zdi samoumevna, a z njihovo gradnjo prihaja v Ljubljano tudi prvo veliko uveljavljeno arhitekturno podjetje in njihov produkt, ki bo Ljubljano zares postavil kot metropolo." Mesto s politiko spreminjanja javnega prostora v bolj trajnostno naravnan prostor zasleduje cilje celostne strategije zelenega prehoda. "Pomembno je, da mesto ob tem ohranja značaj, ki je tako cenjen - značaj vsem dostopnega odprtega prostora," je še poudaril podžupan.
Viharia bo tako najsodobnejši in najbolj trajnosten poslovni objekt v Sloveniji, ki bo na površini več kot 36.000 kvadratnih metrov s prilagodljivimi tlorisi odlično povezal zunanji in notranji prostor. S toplotnimi črpalkami, kompatibilnostjo z električnimi vozili, pametnim krmiljenjem delovanja in ugodno lokacijo v prometnem vozlišču Ljubljane bo najemnikom omogočala optimizacijo stroškov in minimalno obremenitev okolja v skladu z zahtevami standardov ESG in sodobnimi trendi mobilnosti. Objekt je skupaj s slovenskim ponudnikom inženirskih rešitev Elea iC zasnoval danski arhitekturni biro Schmidt Hammer Lassen, ki je že podpisan pod nekaj svetovnih kulturnih znamenitosti med Köbenhavnom in Šanghajem. Pravijo, da gre pri njihovem načrtovanju za ljudi, saj arhitektura ni nič sama po sebi, če ni osredotočena na ljudi, ki jo bodo uporabljali.
