Prva poslovna stavba v Ljubljani med odstotkom najbolj trajnostnih na svetu. Graditi jo bodo začeli jeseni

M. S.
13.02.2022 06:00

Vilharia bo hkrati tudi najbolj zelena stavba v Sloveniji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vilharia je načrtovana po najvišjih standardih energetske in okoljske trajnostne gradnje.
Corwin

Jeseni bo podjetje Corwin v Ljubljani začelo z gradnjo Vilharie, najbolj zelene stavbe v Sloveniji, ki je načrtovana po najvišjih standardih energetske in okoljske trajnostne gradnje. Ob glavni železniški in avtobusni postaji v Ljubljani bo zrasla kot prva poslovna stavba v Sloveniji, ki izpolnjuje najvišji certifikacijski standard LEED Platinum. Prejme ga samo en odstotek najbolj trajnostnih stavb na svetu.

Trajnostni dejavniki, ki so pomembni v poslovnih stavbah, so učinkovita raba energije, manjša poraba vode, manjši ogljični odtis, ter zdravje in dobro počutje zaposlenih," pravi Michal Maco, direktor Corwina v Sloveniji.
Robert Bogataj

Corwin, razvijalec trajnostne gradnje in urbanizma, po stanovanjskem projektu Kvartet v Šiški, jeseni začenja z gradnjo prve slovenske zelene poslovne stavbe Vilharia, ki jo odlikuje pravkar pridobljeni LEED Platinum predcertifikat. Gre za mednarodno priznan sistem certificiranja trajnostnih kakovostnih zgradb z visoko energetsko učinkovitostjo, ekonomičnostjo ter skrbjo za zdravje in dobro počutje uporabnikov. Najvišji Platinum standard dosega samo odstotek najbolj trajnostnih stavb na svetu, med njimi bo kot prva v Sloveniji tudi Vilharia. Projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja so vložili decembra 2021. Skladno z načrti, bi lahko z gradnjo začeli že letos jeseni.

Zrasla bo ob glavni železniški in avtobusni postaji v Ljubljani kot prva poslovna stavba v Sloveniji, ki izpolnjuje najvišji certifikacijski standard LEED Platinum.
Corwin

S trajnostno arhitekturo Ljubljana privablja podjetja, ki mislijo na prihodnost

"Konkretni trajnostni ukrepi in manjši okoljski odtis sta pomembna dejavnika trajnostnih strategij podjetij 21. stoletja. Trajnostni dejavniki, ki so pomembni v poslovnih stavbah, so učinkovita raba energije, manjša poraba vode, manjši ogljični odtis, ter zdravje in dobro počutje zaposlenih. Gre namreč za prostore, v katerih preživimo večino svojega delovnega dneva," pravi Michal Maco, direktor Corwina v Sloveniji, ki izpostavlja, da si Ljubljana, zelena prestolnica Evrope, zasluži tudi prvo zeleno poslovno stavbo v Sloveniji. "Ljubljana se s tovrstno trajnostno urbanistično vizijo ponuja kot dom številnim podjetjem in organizacijam, ki že in še bodo sledila smernicam ESG. S ciljem trajnostnega poslovanja iščejo zdrava, ustvarjalna in inovativna poslovna okolja, v katerih bodo lahko uresničevala trajnostno preobrazbo," še pravi direktor Maco.

Po načelih trajnostne gradnje, ki narekuje svež zrak v prostoru in veliko naravne svetlobe, kar dosega z prezračevalnimi sistemi in velikimi panoramskimi okni, se gradi v Sloveniji vse več poslovnih zgradb.
Arhiv Večera

Revitalizacija več kot desetletje degradiranega območja

Poslovna stavba Vilharia je kompleks modernih, zelenih pisarn, ki bodo obsegale 40.000 kvadratnih metrov površine. Zgrajena bo v skladu s trajnostnim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem. Z njo bodo revitalizirali več kot desetletje degradirano območje v središču Ljubljane med Vilharjevo cesto in železniško progo, na lokaciji med Situlo in bodočo Emoniko.

Projekt je za Corwin zasnoval danski arhitekturni biro Schmidt Hammer Lassen (SHL), ki je že podpisan pod nekaj svetovnih kulturnih znamenitosti med Köbenhavnom in Šanghajem. Tudi pri gradnji Vilharie bo Corwin uporabil najsodobnejše tehnologije, s katerimi dosegajo visoke standarde trajnostnih stavb. Za primerjavo: v Corwinovi zeleni poslovni stavbi Einpark na Slovaškem, ki je prva v državi certificirana z LEED Platinum certifikatom, letno prihranijo več kot en milijon kilogramov izpustov CO2, več kot 2 milijona litrov pitne vode in zmanjšajo za 90 odstotkov biološko razgradljivih odpadkov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta