Banke še vedno beležijo visoko rast depozitov.
Po podatkih Banke Slovenije imajo gospodinjstva v bankah rekordnih 26 milijard evrov vlog. Kako je to premoženje porazdeljeno, ni znano, ker ti podatki niso javni. Znano pa je, so nam pojasnili v Združenju bank Slovenije, da znaša povprečna zajamčena vloga okrog 11.000 evrov in da je delež tistih, ki imajo v bankah višje vloge od zajamčenih (to je nad 100 tisoč evrov), zelo nizek.
Upravljavec osebnega premoženja Mitja Vezovišek pa ugotavlja, da je tudi v Sloveniji tako kot v razvitem svetu. Bogati postajajo še bogatejši, revni še revnejši, srednji sloj pa se utaplja v dolgovih. "Žal pojem socialne države vse bolj bledi, države vse večje breme za pokojnino, socialo in zdravje prenašajo na ramena posameznikov, kar pomeni, da se morajo ti aktivirati in skrb za finančno prihodnost vzeti v svoje roke. Čakanje na drugega in upanje na pomoč sta namreč slaba strategija," nam je pojasnil.
Problem je finančna nepismenost
Rekorden znesek vlog v bankah Vezovišku sicer pove dvoje. Prvič to, da so v času pandemije centralne banke in države "preveč" zalile gospodinjstva z denarjem, saj ga ta, namesto da bi ga namenila za porabo in varčevanje, puščajo na bančnih računih, kjer zaradi inflacije izgublja vrednost. Drugič pa mu rekorden znesek vlog pove, "da smo na področju finančne pismenosti še vedno zelo na začetku, saj vsak finančno pismen posameznik ve, da je treba presežke (vse, kar je več od varnostne rezerve in sredstev za financiranje kratkoročnih ciljev) investirati, ne pa hraniti v banki".
Marsikdo se zaradi inflacije in nizkih obrestnih mer pa tudi ležarine odloči vloge dvigniti iz bank in denar naložiti drugam, recimo v nakup nepremičnin. Mitja Vezovišek razlaga, da poleg bančnih vlog v Sloveniji poznamo še nepremičnine, potem pa se naš horizont rešitev hitro zapira. Po njegovih besedah bi bil za večino Slovencev najbolj primeren ustrezno razpršen portfelj, v katerem bi preko indeksnih, v manjši meri tudi vzajemnih in pokojninskih skladov investirali v delnice, obveznice in alternativne naložbe. Med njih sodijo seveda tudi nepremičnine pa plemenite kovine, morda še zasebni dolg. "Ampak to ne pomeni, da če imamo na voljo 100.000 evrov, vse investiramo v nakup enega stanovanja v Mariboru. To je bistveno preveč tvegano, omejeno likvidno, poleg tega prinaša slabše donose od ustrezno razpršenega portfelja," pojasnjuje.
Večina imetnikov vlog je starejših od 65 let
Mile Crnović z oddelka za marketing v Sberbank nam je pojasnil, da imajo v tej banki največji delež vlog varčevalci, ki so starejši od 65 let. Njihov delež zajema 30 odstotkov. Na podlagi ponudbe depozitov z avtomatskim podaljšanjem imajo stranke v Sberbank v vezanih vlogah naloženih 30 odstotkov sredstev, 70 odstotkov pa predstavljajo vloge na vpogled. V zadnjih letih v Sberbank pri svojih strankah sicer opažajo povečan interes za vlaganja v vzajemne sklade, naložbene zavarovalne police, nepremičnine … Tudi v zadnjem letu sicer beležijo visoko rast depozitov, kar po Crnovićevih besedah pripisujejo "ponudbi, kjer prednjači depozit z avtomatskim podaljšanjem, prav tako stranke dodatno investirajo v druge investicijske produkte, kot so vzajemni skladi in nepremičnine".
Še vedno pa nasedamo visokoletečim obljubam o donosih
Kako se je od leta 2007, odkar imamo v Sloveniji evro, spremenil način varčevanja gospodinjstev? "Če smo nekoč varčevali predvsem v klasičnih in naložbenih zavarovanjih, nekaj malega tudi v vzajemnih skladih in plemenitih kovinah, smo danes Slovenci že spoznali vpliv visokih stroškov, davkov in omejene likvidnosti na naša varčevanja. Vmes se je spremenila tudi zakonodaja in razširil nabor pokojninskih skladov, zato danes veliko več Slovencev varčuje v vzajemnih in pokojninskih skladih kot leta 2007. Še vedno pa nasedamo visokoletečim obljubam o donosih, včasih so bili to forex programi, danes pa pretežno kriptovalute. Nič od tega, vključno z indeksnimi skladi ali posameznimi delnicami, ni primeren način rednega mesečnega varčevanja majhnih zneskov. Za manjša mesečna vplačila so še vedno najboljša izbira vzajemni in pokojninski skladi. Slika pa se seveda spremeni, ko govorimo o enkratnih pologih večjih zneskov," nam je pojasnil Mitja Vezovišek.
V Novi KBM opažajo, da večina strank še zmeraj hrani svoj privarčevani denar na računih, le manjši delež se odloči za varčevanje v depozitih in drugih varčevalnih produktih, nekoliko se je v zadnjem letu povečalo zanimanje za naložbe v vzajemne sklade, kar je v razvitih državah EU stalnica. V letu 2021 zaradi nizkih obrestnih mer niso zaznali bistvenih sprememb pri varčevanju strank, pričakujejo pa nadaljevanje rasti zanimanja za vlaganje v vzajemne sklade.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
