Prvi predsednik superlige je postal Florentino Perez iz Real Madrida, tekmovanju, ki se bo začelo čim prej, pa se bodo pridružili še trije klubi, so ustanovitelji superlige zapisali v sporočilo za javnost.
Ob tem so dodali, da pričakujejo pogovore z Evropsko nogometno zvezo ter Mednarodno nogometno zvezo za izboljšanje tekmovanja in v dobrobit nogometa.
"Ustanovitev nove lige se je zgodila v času, ko je pandemije novega koronavirusa pospešila nestabilnost trenutnega ekonomičnega modela evropskega nogometa. Vrsto let so se ustanovitelji lige trudili izboljšati kvaliteto in stabilnost trenutnega evropskega tekmovanja ter poskušali ustanoviti tekmovanje za najboljše klube in igralce, ki bi lahko tekmovali med seboj na stalni bazi," se glasi sporočilo superlige.
"Pandemija je razkrila, da sta potrebna strategija in komercialni pristop za dvig vrednosti nogometnih klubov. V zadnjih mesecih smo imeli številne pogovore s predstavniki državnih institucij o prihodnosti novega evropskega tekmovanja. Klubi ustanovitelji menijo, da predstavljene rešitve ne bodo izboljšale našega finančnega položaja in prispevale k bolj kakovostnim nogometnim predstavam," je še zapisano v sporočilu superlige.
"Gnus" nad odločitvijo dvanajsterice
Oglasil se je tudi nekdanji kapetan Manchester Uniteda Gary Neville, ki je izrazil "gnus" nad odločitvijo dvanajsterice, med njimi tudi svojega nekdanjega kluba. "Najbolj sem razočaran nad Unitedom in Liverpoolom. Več kot 100-letna zgodovina razvoja iz povsem delavskih okolij, ter zdaj prazne puhlice 'nikoli ne boste hodili sami'. In vse to za tekmovanje, ki sploh ni tekmovalno in iz katerega ne moreš izpasti? To je sramota. Gre za pohlep. Vsi ti lastniki predvsem angleških klubov, ki ustanavljajo superligo, nimajo nikakršne zveze z razvojem nogometa na Otoku in kaj to predstavlja navijačem. Nogomet mora biti reguliran in ta pot nikakor ni prava," je dejal Neville v izjavi za Sky Sports.
Uefa napovedala novinarsko konferenco
Evropska nogometna zveza (Uefa) s predsednikom Aleksandrom Čeferinom je v nedeljo skupaj z vodstvi španskega, angleškega in italijanskega prvenstva izdala sporočilo za javnost, v katerem se je ostro odzvala na ustanovitev novega tekmovanja in napovedala sankcije za vpletene.
Klopp: Kdo bi to gledal?
Spomnimo, eden od nasprotnikov superlige je tudi Jürgen Klopp, trener Liverpoola, ki je med soustanovitelji novega tekmovanja. Leta 2019 je Nemec o tekmovanju velikanov dejal: "Nadejam se, da do superlige ne bo prišlo nikoli. Nogomet je prekrasen z ligo prvakov in evropsko ligo. Za mene je liga prvakov prava superliga, tekmovanje v katerem ne igrate vedno proti istim klubom. Denar je seveda pomemben, a zakaj bi naredili tekmovanje, v katerem bo Liverpool deset let zapored igral proti Real Madridu. Kdo bi to gledal?"
"Mislim, da bom prenehal z gledanjem nogometa," pa je na Twitterju zapisal Bacary Sagna, dolgoletni član Arsenala, ki je v angleški premier ligi igral med letoma 2007 in 2017.
"Če se bo to zgodilo, lahko poudarimo, da bodo ne le Uefa, FA, RFEF, FIGC, premier league, LaLiga, serie A, ampak tudi Mednarodna nogometna zveza (Fifa) ter vse naše članice ostale enotne v prizadevanjih, da ustavijo ta cinični projekt, ki je nastal na sebičnem interesu nekaj klubov in to v času, ko je solidarnost potrebna bolj kot kadarkoli prej," so zapisale v skupnem sporočilu omenjene organizacije v dokumentu, ki ga je poslala Uefa.
Brez podpore navijačev
Angleški Tottenham, ki je del dvanajsterice, po zapisih Guardiana, ne uživa podpore med navijači. "Trenutno vodstvo je izdalo klub, njegovo zgodovino, navijače in vso čarobnost, ki dela nogomet tako poseben. Odločitev, da se klub pridruži superligi, ni bila sprejeta v dialogu z navijači. Enostavno je dovolj. Vodstvo je pripravljeno tvegati ugled institucije, da bi pohlepno zasledovalo edini interes po dobičku," so zapisali pri Tottenhamovi navijaški združbi.
Danes se je oglasila tudi Mednarodna nogometna zveza, ki je v sporočilu za javnost zapisala, da pričakuje dialog za rešitev krize v nogometu ter da se ne strinja s separatistično in zaprto evropsko nogometno ligo izven mednarodnih nogometnih institucij.
"Fifa vztraja pri stališču, da bo tudi v prihodnje stremela k solidarnosti v nogometu in pravični razdelitvi, katere cilj je razvoj nogometa kot športa na svetovnem ravni. Po našem prepričanju in glede na naše pravilnike mora vsako tekmovanje tako na nacionalnem, regionalnem ali svetovnem nivoju bazirati na solidarni, enakovredni in pravični razdelitvi finančnih sredstev. Vse nogometne strukture morajo izrabiti vsa lpravna, športna in diplomatska sredstva, da se to izpolni. V tem kontekstu lahko Fifa zgolj izrazi svoje nestrinjanje z ustanovitvijo zaprte in separatistične evropske lige," se glasi sporočilo Mednarodne nogometne lige.
"Fifa zagovarja enotnost svetovnega nogometa in prosi vse vpletene strani k mirnemu, konstruktivnemu in uravnoteženemu dialogu v dobro nogometu ter v skladu s solidarnostjo in 'fair playem'. Fifa bo naredila vse, kar je v njeni moči, za harmonično zastopanje glavnih interesov nogometa," je še zapisala Fifa.
Sodelovalo bo 20 klubov
Sistem tekmovanja predvideva 20 klubov - petnajst ustanovitelj ter pet, ki se bodo tekmovanju pridružili na bazi športnih rezultatov iz pretekle sezone. Tekme bodo potekale med tednom, tako da bodo lahko klubi konec tedna tekmovali v državnih prvenstvih.
Sezona se bo začela avgusta. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini, vsaka ekipa bo tako v prvem delu odigrala 18 tekem, se pravi z vsako doma in v gosteh. Prvi trije klubi se bodo neposredno uvrstili v četrtfinale, četrto in petouvrščeno pa čakata še dve dodatni tekmi. Četrtfinale in polfinale bo potekalo na dve tekmi, finale pa bo zgolj eno srečanje.
Želja vodstva superlige je ustanovitev podobnega tekmovanja tudi za ženske, je zapisano v sporočilu za javnost superlige.
Finančne številke superlige segajo v nebo. Tekmovanje naj bi na daljše obdobje ustvarilo deset milijard evrov prometa, klubi ustanovitelji si bodo v startu razdelili 3,5 milijard evrov, tekmovanje pa bo imelo plačni limit po vzoru zaprtih severnoameriških tekmovanj v košarki, hokeju, baseballu in drugih športih.
"Zagovarjati moramo evropski model športa"
Združenje evropskih klubov (ECA) je prav tako odločno proti ustanovitvi novega zaprtega tekmovanja, danes pa je ostalo brez svojega donedavnega predsednika Andree Agnellija, ki je odstopil s položaja ter se kot podpredsednik priključil ustroju superlige.
Današnje dogajanje v nogometnem svetu je vpivalo na vrednost delnic klubov na borzah. Juventus je poslovanje na milanski borzi začel s sedemodstotnim dvigom cene delnice, medtem ko so rdeči vragi na newyorški borzi zabeležili petodstotno rast delnic.
"ECA predstavlja 246 vodilnih klubov v Evropi in se še naprej zavzema za sodelovanje z Uefo za izboljšanje evropskih klubskih tekmovanj v novem ciklu od leta 2024 naprej. Vsakemu zaprtemu tekmovanju v tem pogledu nasprotujemo, saj ni v načelu z dosedanjim pristopom," so zapisali v izjavi, pod katero pa kot zapisano ni podpisan Agnelli, sicer prvi mož Juventusa. Slednji je odstopil tudi s položaja Uefinega komiteja.
V izjavi za javnost so iz vrst torinskega velikana sporočili, da v tem trenutku ni jasno, ali bo projekt lahko v popolnosti zaživel. "Juventus pričakuje, da bo superliga dolgoročna rešitev tako za posamezne klube kot za nogometno industrijo v celoti. Čeprav si bomo ustanovni klubi prizadevali po najboljših močeh v najkrajšem možnem času implementirati projekt, v tem trenutku ne moremo zagotoviti uspešnega zagona tekmovanja ali časovno predvideti njegovega začetka," so zapisali iz vrst serijskega italijanskega prvaka.
Klub prav tako ni mogel razkriti finančnega vpliva na sodelujoče, čeprav sta tako britanski BBC in Newyorški Times po virih blizu ustanoviteljev super lige pisala o minimalnem prihodku vsaj 350 milijonov evrov za udeležence tekmovanja. Dodatno bi se sredstva nato razdelila še glede na uspešnost posameznih moštev.
Ob ustanovitvi superlige se je oglasil tudi prvi predsednik, Florentino Perez, sicer ponovno izvoljeni predsednik madridskega Reala. "Nogometu bomo pomagali na vseh ravneh in ga postavili na pravo mesto. Nogomet je edini globalni šport z več kot štirimi milijardami navijačev in odgovornost teh klubov je, da se prilagodijo trgu in prisluhnejo željam navijačev," Perezove besede citira Marca.
Bayern in BVB proti superligi, dva francoska kluba bosta sodelovala
Vodstvo nemškega nogometnega kluba Borussia Dortmund je v izjavi za javnost sporočilo, da sta s tekmecem Bayernom iz Münchna združena v nasprotovanju novoustanovljenemu evropskemu klubskemu tekmovanju. Medtem pa viri znotraj tega tekmovanja dodajajo, da bosta v njem igrali vsaj dve francoski ekipi. Imeni klubov nista znani, prav tako ne način, kako bo prišlo do izbire, potem ko je najbogatejši predstavnik francoskega nogometa Paris Saint-Germain že zavrnil nastopanje v superligi in podprl načrte reform lige prvakov od leta 2024 naprej.
V ligi prvakov želi Evropska nogometna zveza Uefa do leta 2024 uvesti številne spremembe in povišati število udeležencev na 36.
Doslej so nestrinjanje z odločitvijo velikih klubov izrazili tudi visoki predstavniki Evropskega parlamenta, Evropske komisije za promocijo evropskega načina življenja ter francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Boris Johnson.
"Zagovarjati moramo evropski model športa, ki temelji na vrednotah raznolikosti in vključenosti," je po objavi klubov na Twitterju zapisal grški predstavnik Evropske komisije Margaritis Schinas.
Nekdanji šef FA Dyke: Do superlige ne bo prišlo
Nekdanji šef angleške nogometne zveze (FA) Greg Dyke je mnenja, da do napovedane nogometne superlige v Evropi ne bo prišlo. Po njegovem ni zadostne podpore za ta projekt. Še en nekdanji predsednik FA David Bernstein pa pravi, da so ustanovni klubi obupani, saj imajo velike dolgove.
"Pri tem projektu gre za dve stvari: pohlep in obup," besede Bernsteina povzema AFP. Ta je izpostavil, da se vsaj trije klubi od 12 ustanovnih približujejo skupnem dolgu milijarde evrov.
Zato ocenjuje, da se je večina največjih evropskih klubov spravila v resne težave, zdaj pa išče hitro rešitev. "Vsi so zelo obupani. V času pandemije niso ukrepali glede plač," je izpostavil nekdanji predsednik angleškega prvoligaša Manchester Cityja.
Angleški klub predstavljajo večino ustanovnih članov, napovedani ligi se jih je pridružilo šest, tudi City. "Kar ne moreš verjeti, kako arogantno se vedejo ljudi v teh pol ducat klubov," je še dejal Bernstein.
Medtem Dyke ne verjame, da bo do superlige sploh prišlo. "Dejansko ne verjamem, da se bo zgodilo. Mislim, da se odvija neka igra, ki pa nikakor ne koristi nogometu," je dejal šef FA med leti 2013 in 2016.
Nasprotovanje načrtom za zaprto tekmovanje so izrazili v navijaških skupinah vseh šestih sodelujočih angleških klubov. Kot so zapisali pri uradnem navijaškem klubu Chelseaja (CFC), gre pri projektu za "izdajo vseh izdaj".
