Čeprav pridno zabija gole za Borussio Dortmund, v največjem porurskem klubu že iščejo naslednika za komaj 20-letnega asa Erlinga Haalanda. Njegov menedžer Mino Raiola križari med največjimi evropskimi klubi (Haalanda bi si želeli praktično vsi velikani, na čelu z Realom) in mešetari, saj menda za svojega zlatega varovanca zahteva okrogel milijon tedenske plače. In seveda še odškodnino za prekinitev pogodbe z Borussio, kar naj bi naneslo dodatnih 150 milijonov, špekulirajo, da bo znesek še višji. Je lahko katerikoli nogometaš vreden tolikšnega zneska? Realno ne, a realnost nima z nogometom veliko skupnega. Navsezadnje v nenormalnem času dokaj normalno v športni EU funkcionira le liga prvakov pod okriljem Čeferinove Uefe.
Norveški robustni mladenič se odlikuje praktično z vsem, kar mora krasiti modernega napadalca. Visok je kot košarkar (1,94 metra), nabit kot boksar težke kategorije (88 kilogramov) in hiter kot blisk. V bistvu je rojen nogometni atlet, po materi sedmerobojki in očetu nogometašu (igral je v angleški ligi). Na Haalanda se nasploh lepijo rekordni dosežki, z dvema je zapisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Na mladinskem svetovnem prvenstvu je 30. maja 2019 Hondurasu nasul devet zadetkov. Januarja lani je za Borussio dosegel hat-trick v razmiku 19 minut in 18 sekund. Ker je vstopil v igro s klopi za rezervne igralce šele v drugem polčasu, je za tri zadetke potreboval samo deset dotikov z žogo. Ali pa lanski vrhunski dosežek 6,64 na 60 metrov v dvoboju s Paris SG! Kdorkoli je na šolskem testiranju pretekel šestdesetko, ve, kako dober je ta rezultat.
Rojen nogometni atlet
Da je še bolj pod drobnogledom nogometne javnosti, je Erling Braut Haaland prejšnji vikend poskrbel z rekordno hitrostjo v tej sezoni bundeslige. Na tekmi s Stuttgartom se je merilnik hitrosti pri enem od Norvežanovih sprintov ustavil pri 36,04 km/h. Omenimo, da je Matic Osovnikar pri postavitvi slovenskega državnega rekorda na 100 metrov (10,13) tekel s povprečno hitrostjo 35,54 km/h. Še boljša je primerjava z največjo izmerjeno maksimalno hitrostjo Usaina Bolta - 44,72 km/h je pokazala štoparica ob doseganju svetovnega rekorda na SP v Berlinu 2009.
Če kdo teče zelo hitro, zanj rečemo, da je živalsko hiter. Kar pa ni najbolj posrečena primerjava, če vemo, da je od Bolta hitrejša še domača muca. Gepard, najhitrejša kopenska žival, teče dvakrat do trikrat hitreje od najhitrejšega človeka. Ampak ostanimo raje pri nogometaših in njihovih sprinterskih vrlinah. Kam torej umestiti Haalandov rekordni sprint? Med deseterico najhitrejših nogometašev zagotovo sodi, ampak tovrstne meritve na različnih kontinentih verjetno niso najbolj verodostojne. Najhitrejši nogometaš na svetu je menda Bruno Henrique, ki naj bi bil v dresu Flamenga "letel" po igrišču s hitrostjo 38 km/h.
Lani so Bayernovemu Kanadčanu Alphonsu Daviesu izmerili maksimalno hitrost 36,51 km/h. Omejitve 36 km/h na nogometni cesti ne spoštujejo niti Kylian Mbappe (Paris SG), Adama Traore (Wolverhampton) in Achraf Hakimi (Inter). Bliskovito pa tečejo (ali so po igrišču tekli) še mnogi drugi, tudi Gareth Bale (36,9 km/h) in Arjan Robben, ta celo okoli 37 km/h. V primerjavi z omenjenimi je Lionel Messi pri golem sprintu polžek, ampak z žogo med nogami je argentinski zvezdnik še vedno bolj spreten od vseh omenjenih nogometnih sprinterjev, potemtakem je hitrejši pri podajah in doseganju zadetkov.
