O pravnih pogledih na aktualno nogometno dogajanje smo se pogovarjali z magistrom prava, specializiranim za športno pravo, Luko Milanovićem, ki slovenske in mednarodne stranke zastopa in jim svetuje v zadevah, povezanih s športom, pred domačimi in tujimi športnimi arbitražnimi razsodišči. Je pravni svetovalec sindikata igralcev košarkarske evrolige, njegovo delo pa zajema športno in pravno zastopanje, zlasti pravno svetovanje strankam pri sklepanju pogodb in zastopanje strank v športnopravnih sporih.
"Vprašanje pravne podlage za ustanovitev morda ni najbolj smiselno. Gre za svobodno gospodarsko pobudo, vsak lahko ustanovi podjetje in z njim nastopa na prostem trgu, v tem primeru na trgu organizacije nogometnih tekmovanj. Problematično je to, da so klubi preko nacionalnih prvenstev in posledično preko Uefe zavezani k spoštovanju pravil nacionalnih prvenstev, Uefe in Fife. S tem, ko bi klubi ustanovili družbo, ki bi organizirala nogometna tekmovanja zunaj okvira Uefe, bi ta pravila kršili. Kršitev pravil Uefe pa lahko privede do sankcij zoper kršitelje, na primer z izključitvijo klubov iz tekmovanj pod okriljem Uefe in nacionalnih zvez."
Kakšne sankcije gre pričakovati zdaj, ko iz superlige ne bo nič? V pogovoru za 24 ur zvečer je predsednik Uefe Aleksander Čeferin dejal, da bo več znano v petek. Real Madrid bo verjetno igral polfinale lige prvakov, kaj pa se lahko zgodi s prihodnjo sezono?
"Če bi klubi dejansko izstopili, bi jih Uefa lahko sankcionirala. Kakršnokoli kaznovanje, kot neki vzgojni ukrep, pa po mojem mnenju nima smisla. Ne verjamem, da bi se to lahko zgodilo, sploh zato, ker ti klubi tudi Uefi prinašajo veliko prihodkov, denimo od televizijskih pravic. Kontraproduktivno bi bilo, če bi Uefa še naprej kazala mišice, s tem bi jih samo podžgala, da vnovič poskusijo z osamosvojitvijo."
Aleksander Čeferin je po prvih špekulacijah o superligi napovedal, da bodo klubi ustanovitelji izključeni iz tekmovanj pod okriljem Uefe in nacionalnih zvez, nogometaši pa ne bodo mogli igrati za reprezentance, o vsem teh potezah pa da se bodo posvetovali s pravniki. So to bile le grožnje ali ima Uefa pravno podlago za te ukrepe?
"Če bi superliga zaživela, kar vsaj za zdaj še ne bo, bi Uefa lahko sankcionirala klube, ki bi nastopali v superligi, na način, da bi jih izključila iz vseh evropskih tekmovanj. S pritiskom na nacionalne zveze, ki so članice Uefe, pa bi lahko dosegli tudi prepoved nastopanja v državnih tekmovanjih, saj so tudi nacionalne zveze dolžne slediti pravilom Uefe in Fife, katerih članice so. S tako potezo bi Uefa izkoristila svoj monopolni položaj, ki ga ima na trgu organizacije nogometnih tekmovanj v Evropi. Skladno s pravili konkurenčne zakonodaje EU se prevladujoč položaj na trgu lahko izkoristi, če se s tem zasleduje legitimen cilj in je ukrep, ki je sicer protikonkurenčen - s tem mislim na izključitev klubov iz tekmovanj pod okriljem Uefe in nacionalnih zvez -, a je tudi sorazmeren cilju. Cilj Uefe pa bi bil varstvo evropskega piramidnega modela športa, ki je uveljavljen v EU. Uefa namreč s svojimi prihodki financira tudi mladinski šport, preostale športne klube, nacionalne nogometne zveze in športno infrastrukturo v Evropi, česar po drugi strani družba, ki bi vodila superligo, zagotovo ne bi. Tako je v interesu EU in evropskega nogomet na splošno, da superlige ne bo.
Glede igralcev pa je stvar drugačna. Igralci se niso odločili, da bodo izstopili iz Uefe, temveč so skladno s svojimi pogodbami s klubi obvezani igrati nogomet za klube, načeloma v kateremkoli tekmovanju klub pač nastopa. Posledično bi lahko igralci bili kolateralna škoda spora med klubi in Uefo. Navedeno je sicer nesprejemljivo, na kar je opozoril tudi FIFPro."
"Težko bi govoril, kdo je bolj zaščiten, saj je situacija drugačna. V košarki klubi, ki nastopajo v evroligi, tekmujejo tudi v državnih prvenstvih, igralci pa igrajo za državne reprezentance. Problema koledarja evrolige in Fibinih kvalifikacijskih oken ne gre primerjati z grožnjami Uefe, da bodo igralcem prepovedali nastopati za državne reprezentance. Ameriški šport in NBA je druga zgodba. Tam ne poznajo piramidnega modela športa, ki je uveljavljen pri nas, preko mladinskih ekip v članske. Lige v ZDA so skomercializirane in se vodijo izključno in samo zaradi dobička. Mladinski šport v ZDA se ne napaja z denarjem profesionalnega športa, kot se to dogaja v nogometu v Evropi, kjer Uefa s prihodki, ki jih ustvarja, tudi na račun lige prvakov, financira tudi mladinski nogomet preko nogometnih zvez.
Prav tako sta EuroLeague Basketball kot družba, ki vodi evroligo in evropski pokal, in Fiba pred leti sklenila dogovor, po katerem je EuroLeague Basketball imel dovoljenje, da organizira evropska klubska tekmovanja. Kaj takega je v nogometu nepredstavljivo, saj je Uefa bistveno močnejša od Fibe, ki sama niti ni zmogla organizirati evropskih klubskih tekmovanj."
Pričakujete, da se bo Uefa v prihodnje zaščitila pred novimi poskusi ustanavljanja zaprtih lig? V kakšnem pogodbenem odnosu so zdaj klubi in zveze, kakšne so zaveze, pod katerimi pogoji lahko klubi izstopijo iz tekmovanj?
"Verjetno bolj neformalno kot pa formalno. Formalno se stoodstotno zaščititi ne da. Klub lahko izstopi iz tekmovanj Uefe, saj je to njegova pravica. Nihče ni obvezan, da igra nogomet v Uefinih tekmovanjih. Mislim, da bo Uefa tudi delno popustila in večji kos finančnih prihodkov, ustvarjenih preko lige prvakov, namenila klubom. Nekako v smeri, kot tečejo stvari v zadnjih letih, tudi z zadnjo reformo lige prvakov. Klubi so člani nogometnih zvez, ki so članice Uefe. Vsi morajo sobivati in slediti uveljavljenim pravilom, ki jih sprejemata glavna organizatorja tekmovanj v nogometu, Fifa na svetovni in Uefa na evropski ravni."
Ali za slovenske klube obstaja prepreka, da se pridružijo ligi zunaj NZS ali Uefe? Recimo balkanski ligi?
"Brez dogovora z NZS in Uefo to ni realno. Če vzamemo za primer košarkarsko ligo Aba. Ta od Fibe ni priznana, jo pa priznava EuroLeague Basketball, ki zmagovalcu lige Aba načeloma ponuja 'wildcard' za vstop v evroligo, še vsaj trem pa evropski pokal. Tudi tukaj se v prihodnje obetajo bistvene spremembe. Kot rečeno, bi balkanska liga lahko zaživela le, če bi s tem soglašale nogometne zveze, katerih klubi so udeleženci ligi, in posledično tudi Uefa. Bi pa to spremenilo sistem napredovanj, saj je vprašanje, kam bi vodila uvrstitev v tej ligi. Po pravilih Uefe so namreč uvrstitve v državnih prvenstvih relevantne za kvalifikacije za evropska klubska tekmovanja."
Ali slovenski klubi sodelujejo s specializiranimi pravniki in pravnimi službami? Je pravnikov s področja športa pri nas dovolj?
"Kakor kateri. Klubi, v katerih je prisotna visoka mera profesionalizma, se zavedajo tudi tega pomena. Drugi pa se tega zavedo kasneje, ko se pojavijo pravni problemi. V Sloveniji je nogomet najbolj razvit ekipni šport, zato bi morali vsi prvoligaški klubi iskati pravno pomoč, ne le tisti največji, ki imajo pravno področje v svojem ustroju pokrito. Vprašanje, ali nas je pravnikov s področja športa dovolj, je odvisno od razmer. Slovenija je majhen športni trg, potrebe po velikih pisarnah in velikem številu specialistov za športno pravo ni, niti ni dovolj povpraševanja po čem takem. Vsi, ki se s tem v Sloveniji ukvarjamo, smo v največji meri povezani s tujim športnopravnim trgom."
"Ob začetku pandemije lani je bil kar opazen porast povpraševanja po pravnih nasvetih v športu"
Ker smo v obdobju koronakrize, ko so v finančnih težavah tudi številni športni klubi, me zanima, ali vas za pravno pomoč zdaj večkrat prosijo tudi športniki? Je kršitev pogodbenih zavez več?
"Sploh lani ob začetku pandemije je bil kar opazen porast povpraševanja po pravnih nasvetih v športu. Lige so se prekinile, pogodbe so ostale neizpolnjene, niti klubi niti igralci niso točno vedeli, kakšne so njihove pravice in obveznosti. Kar nekaj je bilo povpraševanja pri športnikih in športnih klubih iz Slovenije, precej več pa je bilo tujih športnikov. Navsezadnje so v tujini tudi precej višji pogodbeni zneski, zato športniki želijo strokovno pravno pomoč pri zastopanju in reševanju sporov. Kar nekaj sporov še danes ni rešenih in so trenutno v postopkih pred športnimi arbitražnimi telesi, v Sloveniji nogomet in košarka, v tujini nogomet, košarka in odbojka. Tudi za letošnjo sezono mislim, da bo kar precej pritiskov klubov na zmanjševanje plač, saj so večino sezone odigrali brez navijačev na tribunah. Mislim, da bo tudi v naslednjih mesecih dela na športnopravnem področju kar precej, in sicer tudi v slovenskem prostoru."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
