Vodenje Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec je v začetku julija prevzel vršilec dolžnosti direktorja Aleksander Gungl, ki je bil kot strokovni sodelavec za javna naročila in kakovost že zaposlen v SVZ Hrastovec.
Nujna deinstitucionalizacija
Na vprašanje, kaj bodo prioritete njegovega dela, odgovarja: "Zavzemal se bom, da bodo naši stanovalci imeli prijazno okolje in da se bodo tudi zaposleni zavedali, da smo tukaj zaradi stanovalcev in ne obratno. Pred nami je urejanje bivalnih prostorov, da bodo primerni in bodo ustrezali normativom ter standardom. Moja vizija je, da je zavod primerljiv evropskim in sodobno usmerjen. Zavzeto že delamo na projektu, da bomo v Lenartu zgradili devet manjših hiš, kjer bo v vsaki enoti nastanjenih do dvanajst uporabnikov, saj nam tudi moderne smernice deinstitucionalizacije narekujejo, da gremo v manjše enote. To pa pomeni bolj domače, gospodinjske skupnosti in zapiranje večjih enot, predvsem grajskih. V zadnjem letu imamo, kar je odraz pandemije, manj stanovalcev, še vedno pa jih je blizu 600, ki bivajo na kar 25 lokacijah. Ta čas zavod zaposluje blizu 470 delavcev. Po celotni Sloveniji se število uporabnikov zmanjšuje, kar je dobro, saj ima Slovenija največ zaprtih ljudi v zavodih v Evropi. Mi trend deinstitucionalizacije podpiramo, saj mora za ranljive skupine ljudi država poskrbeti, upoštevajoč sodobne evropske standarde."
Spomladi razrešili direktorico
Člani sveta zavoda Hrastovec so spomladi razrešili dotedanjo direktorico Andrejo Raduha, kot so pojasnili, "zaradi netransparentne porabe amortizacijskih sredstev zavoda in zaradi nezadovoljstva v zvezi z investicijsko dokumentacijo za gradnjo varovanega doma v Lenartu". Za vršilca dolžnosti direktorja so že takrat predlagali Aleksandra Gungla.
Gungl, diplomirani organizator - menedžer, napoveduje odpiranje zavoda: "Priložnost vidim v večjem vključevanju ljudi z motnjami v duševnem zdravju in duševnem razvoju v okolje, kjer živijo. Želimo spremeniti odnos družbe do različnih, saj še vedno opažamo in čutimo nesprejemanje. Sam vedno poudarjam, da vsi nismo idealni in popolni, a vendar imamo vse pravice! Normalnost je relativna zadeva, saj kar je za nekoga normalno, mogoče za drugega ni. Mi to normalnost sprejemamo drugače. Vsi ljudje v Sloveniji imajo enake pravice, torej pravico živeti v dostojnem in sprejemajočem okolju."
Trate naše norosti
V zadnjem letu je bilo veliko govora okrog Muzeja norosti, ki gostuje v prostorih gradu Trate, ki ga je do leta 2004 uporabljal SVZ Hrastovec.
Aleksander Gungl je glede rešitve nastale situacije optimističen: "S samim Muzejem norosti so se zadnjega pol leta dogajale bolj ali manj negativne stvari. Zapletlo se je do te mere, da je prejšnje vodstvo izdalo mnenje, da se mora muzej izseliti. To je negativno vplivalo tudi na naš zavod in na splošno počutje v njem. Menim, da sta potrebna proaktivna akcija in dogovor, ki bo ustrezal obema stranema. Osebno čutim spoštovanje in hvaležnost do članov Muzeja norosti, saj gre za prostovoljce, ki nesebično pomagajo v svojem prostem času in se z raznimi akcijami trudijo na tem področju. Tako kot mi delajo za dobrobit najranljivejših skupin. Stopili smo v kontakt z ministrstvom, da bi jim tudi država nekako pomagala in bi lahko tudi v prihodnje nemoteno opravljali svoje poslanstvo. Delajo v pravi smeri in mi kot zavod jim ne bomo nasprotovali. Te dni smo imeli sejo sveta zavoda in sprejeli odločitev, da se jim omogočita bivanje in delovanje v gradu na Tratah. Zavod Hrastovec v njem nima več nobenega interesa, do sedaj pa nam je predstavljal samo strošek. Domačini so se organizirali in ga urejajo po svojih močeh, kar pa je seveda tudi finančno velik zalogaj, zato pričakujejo, da jim bo država stopila naproti. V našem interesu je, da se tega bremena znebimo in da ostaja v gradu dejavnost, ki lahko doprinese k lokalni skupnosti. Gre za socialno šibko okolje in zato je vsako dodano delovno mesto dobrodošlo. Glede na delo, ki ga Muzej norosti opravlja na socialnem področju, pa vidim tudi priložnost za tvorno sodelovanje."