Dela pri projektu revitalizacije Stare steklarske z Vrazovim trgom in pripadajočimi ulicami so v polnem teku, vseskozi pa na gradbišču izkopavajo tudi arheologi. Izvajalec arheoloških raziskav je Skupina Stik s partnerji.
Območje rimskih izkopanin
Kot pojasnjujejo arheologi, območje Stare steklarske leži na dravski terasi, ki je nastala v 3. stoletju, ko je na Ptuju cvetelo rimsko mesto.
V južnem delu Jadranske ulice, Ulice Tomaža Šalamuna in na Vrazovem trgu so predhodne raziskave razkrile debelo plast dravske naplavine, ki vsebuje rimskodobne najdbe: "Nastanek te plasti lahko najbrž povežemo z ujmo, ki se je zgodila okoli leta 260, ko je reka Drava v veliki poplavi preusmerila svojo strugo in je najbrž takrat erodirala svoje starejše naplavine vse do današnje Prešernove ulice. V predelu med Vrazovim trgom in Prešernovo ulico se je kasneje izoblikovala ježa, katere proces nastajanja se je zaključil šele v srednjem reku, kar nakazujejo naplavljene plasti, ki vsebujejo tako rimskodobne kot tudi mlajše najdbe. Na tej povzdignjeni terasi se je razvilo mesto, katerega osnova je bila stara, nepozidana in neutrjena tržna naselbina. Na urbanistični razvoj srednjeveškega mesta so določilno vplivale stare rimske ceste - današnja Prešernova ulica, ki se je izoblikovala na starejši stranski rimski cesti, je postala glavna prometnica skozi mesto."
Keramika daje vpogled v vsakdan
Po besedah Reneja Masaryka, namestnika vodje raziskav pri Skupini Stik, je njihovo izhodišče pri trenutnih arheoloških izkopavanjih, da se nahajajo na območju nekdanjega rimskega mesta. Po drugi strani pa je območje Stare steklarske tudi znotraj nekdaj živega primarnega jedra srednjeveškega mesta Ptuj.
"Zato smo bili v nekem nestrpnem pričakovanju, kaj se je tu dejansko ohranilo. In vidimo, da je kakovost ostalin izjemna, da dejansko odkrivamo pod tlemi tloris celih srednjeveških, torej visoko srednjeveških stavb. Govorimo okvirno o 15. stoletju, katere najdbe bodo lahko tudi starejše. Te kažejo ta korak k širitvi mesta proti Dravi. In to je nekaj, česar do sedaj pravzaprav nismo poznali. Tloris vsaj dela srednjeveške hiše pa kaže tudi na prostorsko zasnovo, na to, da je raster ulic, ki so sedaj, obstajal že tudi takrat," pojasnjuje Masaryk.
Pri izkopavanjih na območju porušene zgradbe kompleksa Stare steklarske so v najstarejših plasteh našli ostanke ohranjenega dela hiše, ki je najverjetneje zgorela in se porušila. "Pod ruševinami zidov in stropa se je ohranil celoten inventar sobe, shrambe. Tako smo našli cel nabor keramičnih posod, zelo kakovostnih lončarskih izdelkov, ki nam kažejo na takratni vsakdanjik. S čim so kuhali, iz kakšnih posod so jedli, v čem so shranjevali hrano. S tem se nam je odprl neki pogled, neko okno v preteklost. Dejansko iz teh urbanih okolij poznamo zelo malo teh stvari, saj je bilo s kasnejšimi pozidavami večinoma vse uničeno. Na območju, ki je bilo le malo prizadeto s prenovo, pa se je ohranilo."
Odkopana kanalizacija je s konca 19. ali začetka 20. stoletja
Kot je natančneje pojasnila Iva Roš, predstavnica za stike z javnostmi, so pri tamkajšnjih izkopavanjih našli celotno podrto steno iz gline: "Ko smo odstranili to steno, pa smo odkrili veliko keramike. Kot da bi padla cela stena in z njo tudi polica, na kateri je bila keramika. In je bilo to vse skupaj zakopano. Po podatkih, ki smo jih pridobili, je bil na Ptuju leta 1684 zelo velik požar. In glede na keramiko je mogoče, da je to hišo uničil prav ta požar. Seveda pa moremo najdeno še točno datirati. Zdaj se počasi prebijamo pod to ruševino in temelje."
Izkopavanja, ki so jih opravili na zgornjem delu Jadranske ulice, pa so očitno potekala že nekoliko višje na terasi: "Kjer pod novoveškimi ostanki prihajamo najprej do neke postrimske plasti. Pod njo pa so ohranjene rimskodobne plasti. Zaenkrat sicer ne kaže na neke arhitekturne ostanke. Očitno je bila v rimskem času intenzivno poseljena le zgornja terasa ob Prešernovi ulici, kjer je potekala tudi cesta. In zaključene naselbinske enote v smislu vile. V Jadranski ulici gre tako večinoma za ostanke nekih delno nasutij, delno plasti, ki so drsele po pobočju. Vsebujejo pa veliko rimskega materiala. Od keramike do kovinskih ostankov, najdena je bila tudi igla."
Ne držijo pa številna ugibanja, ki so se razvnela predvsem na družabnih omrežjih, ali je iz antičnega obdobja tudi kanalizacijski vod, zidan iz opeke, ki so ga odkrili med izkopavanji. Ali pa je bil, kot trdijo drugi, položen šele v 60. letih prejšnjega stoletja. To, da so šele v 60. letih dobili kanalizacijo, sicer potrjujejo tamkajšnji stanovalci.
"Predvidevamo, da je bila zadnja ureditev tlaka iz 'mačjih glav', ki je bila pod asfaltno oblogo, položena najkasneje med obema svetovnima vojnama. Kanalizacija pa je, kolikor lahko vidimo, starejša. Predvidevamo, da nekje s konca 19. ali začetka 20. stoletja. To pa moramo še potrditi s preverjanjem arhivskih virov. Zdaj je samo vprašanje, ali je bila takrat zgrajena in niso bili izdelani priključki ali pa ni bila vzdrževana in so nato so v 60. letih prejšnjega stoletja na novo zgradili kanalizacijo, kjer je prej naj ne bi bilo," pove Masaryk. Je pa res, da so pri gradnji uporabili tudi nekaj antičnih ostankov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
