Slavica Pičerko Peklar
Karmen Meško se je sredi dopoldneva vrnila s fitnesa, potem pa sedla za svojo delovno mizo in začela oblikovati glino, delati to, kar jo nadvse veseli in s čimer se lahko postavi pred sostanovalci v stanovanjski enoti ptujskega Sožitja in v njihovem varstveno-delovnem centru: "Živim kar tukaj, v bivalni enoti. Lepo nam je, družimo se, delamo, skrbimo, da imamo pospravljeno, zjutraj in zvečer si kaj skuhamo, pa ob sobotah in nedeljah tudi, med tednom se sprehodimo do bližnjega Gastroja, kjer imamo kosilo."
Življenje, kot ga poznamo
Marko Bratušek, športnik od pet do glave, se naokoli rad vozi s kolesom, tudi po mestu. "Ko je vreme bolj slabo," pravi "se na te moje potepe odpravim peš. Včasih tudi tekam. Nekdaj sem bil pravi športnik, tekmoval sem in zbiral medalje. Zdaj sem že malo len, za delo pa rad poprimem. Sem bolj za zunanja dela, kosim, pometam okoli našega doma, če je treba, grem tudi v delavnico. Tam imamo dosti dela z zlaganjem škatel, z vzmetmi in takimi moškimi deli. Dekleta pa vežejo trakove, šivajo. Ja, lepe stvari delajo. Tudi moja Karmen, z njo sva par, že dolgo." Da sta par, sta rada povedala tudi Vlasta Lorber, ki je bila ob srečanju malo živčna, saj je nekam založila ključ, in njen Zoran Podlesnik, ki jo je tolažil, da bodo izgubljeno že našli. Ona živi v bivalni enoti, on se iz mesta vsako jutro pripelje s kombijem. Na vprašanje, kako jim gre, sta se nasmehnila, češ, saj veš, vedno se najde kaj, da se lahko človek jezi ali se ima rad.
52
let deluje Sožitje
Literarni večer v Muzikafeju
Pred dnevi so na literarni večer, ki so ga poimenovali Beremo zgodbe mojega mesta, vabili tudi sami in v Muzikafeju jim je prisluhnila pisana druščina poslušalcev, je povedala Rebeka Gulin, skupinska habilitatorka in vodja projekta Beremo zgodbe mojega mesta. S sodelavko Ivo Habjanič, bibliotekarko, sta v okviru projekta Lahko branje organizirali literarni večer, ki so ga letos namenili 1950. obletnici prve omembe Ptuja. "Bralnost naših uporabnikov se po končanem šolanju običajno kar poslabša. Sami prav posebne želje po branju nimajo, saj so običajne knjige za njih pretežke, a obstajajo tudi tako imenovane lahke knjige, ki so prilagojene njihovemu razumevanju. Pomagali smo si z njimi, sodelovali s ptujsko knjižnico, kjer imajo te knjige, in z zgodovinarko Marijo Hernja Masten, ki zna te naše ptujske zgodbe tako lepo predstaviti," pravita Rebeka in Iva, ki sta k sodelovanju povabili mlade glasbenike pa rimska vojščaka in celo koranta.
