Bo kdo že v prvo na dražbi kupil nepremičnine iz stečaja Kmetijske zadruge Lenart?

Pred dobrim letom in pol je mariborsko okrožno sodišče uvedlo stečaj Kmetijske zadruge (KZ) Lenart. Ta je imela proti koncu svojega obstoja kakih 57 zaposlenih v poslovalnicah in upravi ter okoli 50 članov. Zadruga je delovala na območju Slovenskih goric in Goričkega, kamor so jo leta 2006 razširili, s tem da so si pripojili KZ Ledavski dol in Cankova. Njene težave so se začele v letu 2017 in leto kasneje je imela KZ Lenart že nekaj manj kot pet milijonov evrov neporavnanih obveznosti do kmetov in dobaviteljev. Kljub interventnemu kreditu Deželne banke Slovenije zadruga položaja ni mogla izboljšati, kopičil se je tudi dolg do kmetov za odkupljeno koruzo in druge poljščine. Vse težje so bile tudi okoliščine dela njihovih članov, ki so se ukvarjali z rejo krav molznic, predvsem za tiste, ki so se zadolževali zaradi pospešenega vlaganja v nove hleve.

Rešitev v združevanju zadrug

Vodstvo zadruge je iskalo rešitve tako v pogovorih o pripojitvi h KZ Gornja Radgona kot tudi h KZ Ptuj. Vendar pa bi bila združitev za katerokoli od zadrug tvegana, saj bi bilo treba poravnati velike obveznosti do dobaviteljev in bank. Združitev bi bila mogoče le, če bi banka za povezovanje zadrug prej zagotovila kapital za sanacijo KZ Lenart.

Kljub pismu o nameri se KZ Lenart ni pripojila k ptujski zadrugi. Kot nam je pojasnil direktor Branko Valenko, bi to bilo preveliko finančno breme za ptujsko zadrugo. Je pa ta zadruga že nekaj mesecev pred stečajem lenarške vzela v najem sedem od desetih poslovalnic, vključno s 24 zaposlenimi. Kot poudarja Valenko, so poravnali tudi dolg teh prodajaln do dobaviteljev in plačali kmetom, ki so za lenarško zadrugo pridelovali mleko, meso in poljščine. KZ Ptuj si je prizadevala tudi pri poskusih prisilne poravnave, vendar upniki niso podprli predloga za pomoč zadrugi. Predlagali so jim, da bi terjatve znižali na polovico, se strinjali z enoletnim moratorijem na odplačevanja preostalega dolga, ki naj bi jim ga lenarška zadruga odplačala do leta 2025. Trud ptujske KZ v pogajanjih z dobavitelji in bankami ni obrodil sadov, tečaj je postal neizogiben.

Kmetom so pomagali

Valenko je prepričan, da so razočaranim kmetom veliko pomagali s tem, da so se pridružili okoli tisoč članom ptujske zadruge in tudi v organih odločanja postali njihov enakovredni del. Odpravili so njihove težave, saj so jim plačali za mleko, koruzo, živino, kar jim je bila dolžna KZ Lenart. Vzeli so v najem prodajni center v Lenartu ter prodajalne v Benediktu, na Cankovi, Sveti Ani, v Cerkvenjaku, Jurovskem Dolu in Rogaševcih, torej sedem od skupno desetih. Za prevzem enot v Pomurju - v Veržeju, Kuzmi in Šalovcih -, se niso odločili. Ker je spomladi 2020 bilo treba kmetijam za novo pridelovalno sezono nujno zagotoviti material, so to tudi storili in se denimo dogovorili za prevzem dobrih deset milijonov litrov mleka na leto. Ob tem so sklenili še pogodbe za odkup koruze, drugih poljščin in živine.

Stečaj neizbežen

Tako je maja lani zaradi nelikvidnosti in naraščajočih dolgov na predlog zadruge same ta končala v stečajnem postopku. Tik pred njim je nekaj več kot 100 dobaviteljem dolgovala okoli 2,2 milijona evrov. Štiriindvajset nekdanjih zaposlenih delavcev zadruge je že pred stečajem prevzela ptujska zadruga, kakih petnajst si jih je našlo drugo delo, ko so se že začele težave zadruge, tako da so zaradi stečaja dali odpoved kakim desetim zaposlenim.

Zadruga je za seboj pustila 3,4 milijona evrov kratkoročnih poslovnih terjatev in 2,9 milijona evrov finančnih obveznosti. Vse njene nepremičnine bodo prihodnji teden prodajali na javni dražbi v prostorih stečajnega upravitelja Blaža Štumpfla v Slovenj Gradcu. Kot nam je povedal Štumpfl, je dražba razpisana skladno s stališči upniškega odbora in ločitvenih upnikov, treh bank, pri katerih je zastavljeno zadružno premoženje: "Ta dražba je torej odraz stališča bank upnic. Lahko vam povem, da ne vem, kako bo, saj poteka cel kup dogovarjanj in je dogajanje kar pestro. Nekaj interesentov se je oglasilo, eni so bolj resni, pri drugih gre bolj za radovednost. Seveda bo kaj več mogoče sklepati, ko bo treba plačati varščino in priti na dražbo."

Najprej prodaja celote

Na vprašanje, zakaj prodajajo premoženje v celoti in ne po delih, nam je stečajni upravitelj pojasnil: "Načeloma prodajamo v celoti, saj je premoženje doslej predstavljalo celoto. Za zdaj je tako, a če se izkaže, da ga ne bo mogoče prodati v celoti za pošteno ceno, bo mogoče treba razmisliti o prodaji po delih. Vendar imajo pri tem odločilno besedo trije ločitveni upniki."

Ti uveljavljajo ločitveno pravico upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih, (navadnih) upnikov.

Ali se bodo odločili za nakup na torkovi dražbi, smo vprašali direktorja KZ Ptuj Valenka. Vendar nam je odgovoril, da o tem nikakor ne želi karkoli pojasnjevati v javnosti. Zadovoljen pa je, da najete poslovalnice dobro poslujejo.

Premoženjsko stanje stečajnega dolžnika ob začetku stečaja v maju 2020 je bilo nekaj čez 4,5 milijona evrov. Okoli 527 tisočakov so bila vredna zemljišča, dobre tri milijone zgradbe in 490 tisočakov oprema. Mariborsko sodišče je v sklepu o prodaji nepremičnin na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene, ki bo v torek, 14. decembra, določilo izklicno ceno 3,5 milijona evrov.

Pogodbe za določen čas

Omenimo še, da so poleg KZ Ptuj kot največje najemnice nepremičnin KZ Lenart v stečaju že pred začetkom stečajnega postopka tudi drugim najemnikom nepremičnine oddali še naprej. Upravitelju je namreč sodišče pritrdilo, da je nepremičnino premoženje smiselno dati v najem, dokler ne bodo nepremičnine prodane. S prihodki od najemnine se poveča stečajna masa, objekt je bolje vzdrževan, prihrani pa se tudi pri obratovalnih stroških in stroških varovanja.

Najemne pogodbe so najemnikom podaljšali za eno leto oziroma do prodaje premoženja. Ob ptujski KZ, ki mesečno plačuje najemnino v višini 8500 evrov, so najemniki še Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije oziroma Kmetijsko-gozdarska zavoda Ptuj in Murska Sobota, Slavko Horvat, Darjan Rošker, s.p., in Marpe Agro, d.o.o.