Bo ptujska obvoznica izpeljana mimo mesta po severni novi cesti?

Potem ko si je medresorska delovna skupina, ki išče najustreznejše rešitve za ptujsko obvoznico, pred tednom na terenu ogledala eno od mogočih severnih variant obvoznice, je dogovorjeno, da Dars do konca februarja še enkrat podrobneje preuči predlagano traso, imenovano S5, ki poteka od Gajk proti Puhovemu mostu. Gre za podzemno varianto ptujske obvoznice.

Za traso, ki čim bolj obvozi mesto

Da je smiselno, ob vseh variantah, še enkrat podrobneje preučiti prav to traso ceste, je že pred meseci menila ptujska županja Nuška Gajšek, ki je po podrobnejši seznanitvi s traso povedala: "Tako lokalna skupnost kot civilna iniciativa (CI) vztrajata, da trasa S4 sploh ne gre v presojo, saj je bila ta trasa izbrana že pred dobrim desetletjem, takrat sicer tudi potrjena, a obenem tudi zavržena, saj bi preveč posegla v življenje tukajšnjih prebivalcev. Naš cilj je, da po vseh preigravanjih, po iskanju rešitev z južno in severno obvoznico, končno izberemo traso, ki bo sprejemljiva za vse. Po ogledu trase smo sklenili, naj strokovnjaki Darsa in Direkcije za ceste do konca februarja omenjeno traso ponovno dodobra preučijo, tudi v luči racionalizacije in morebitnih izboljšav, in nam predstavijo traso ceste, ki bo za vse najmanj moteča."

Da je z ogledom zelo zadovoljen in da je že skrajni čas, da se gradnja prepotrebne ceste naposled začne, pravi tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec. Spomni, da bi se gradnja prvega odseka ceste od Ormoža do Markovcev že morala začeti, a se zdaj ponovno zatika pri pridobivanju naravovarstvenih soglasij. A ko bo prvih enajst kilometrov ceste zgrajenih, je treba vedeti, kje bo cesta potekala do Ptuja, saj je lahko navezava na že obstoječo državno cesto zgolj začasna rešitev. "V pripravi je državni prostorski načrt (DPN) za glavno cesto Ptuj–Markovci. DPN je trenutno v fazi obravnave variant za drugi krog vrednotenja. Izdelan je bil elaborat možnih variantnih rešitev, kjer je opredeljenih sedem potencialno izvedljivih variant. Za pet variant so bile tudi pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora. Katere variante bodo obravnavane v študiji variant, še ni opredeljeno. Na terenski seji medresorske delovne skupine je bilo dogovorjeno, da zagotovimo podrobnejše preveritve, optimizacije in racionalizacije variante S5," so po ogledu na terenu sporočili iz Darsa.

Vse kaže na izbor ene od severnih tras

Pri že desetletja načrtovani gradnji nove cestne povezave med Ormožem in Ptujem se kar naprej zatika in za zdaj je na ormoškem koncu zgrajen le viadukt Sejanca. Ta čas se zapleta tudi na prvem delu ceste, od Ormoža do Gorišnice, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje že zdavnaj pridobljeno, nazadnje pa se je zaustavilo pri pridobivanju naravovarstvenih soglasij in tako napovedanega nadaljevanja gradnje tudi letos ni. Sergeja Puppis Freebairn, vodja CI za ptujsko obvoznico: "Medresorska delovna skupina si je že lansko leto ogledala morebitne trase na terenu. Varianta S5 je nastala kot optimizacija S4, ki je nesprejemljiva tako za CI kot za lokalno skupnost. Mi smo vse variante, ki jih obravnava medresorska delovna skupina, že predstavili na enem od naših zborov. S5 poteka delno pod zemljo, a ker so predvidene določene spremembe in racionalizacija, ne vemo, kje točno bo potekala in ali bodo napovedi o vkopu in poteku pod zemljo tudi zares obveljale. CI trasi S5 ne nasprotuje, vendar pa menimo, da so za Ptuj na voljo boljše variante. Mestni svet občine Ptuj bi moral opraviti javno razpravo na temo obstoječih variant in se opredeliti za takšne, ki dolgoročno rešujejo prometno problematiko za celoten Ptuj, ne le za določen del Ptuja. Žal pa nekateri mestni svetniki ne želijo o tem javno debatirati in smo do sedaj imeli en zaprt delovni sestanek in še ta je bil na pobudo CI." Če se pri južnih variantah obvoznice zaustavlja zaradi posegov v Naturo 2000, pa je zaplete pričakovati tudi pri izbiranju ene od severnih variant, saj bi cesta v tem primeru od Markovcev do Ptuja potekala v zaledju vaških naselij, po kmetijskih površinah, na kar že opozarjajo tukajšnji kmetje in drugi prebivalci, ki se bojijo - po slabih izkušnjah s CERO Gajke - povečanega negativnega vpliva na okolje in življenje tukajšnjih ljudi.