Pred začetkom del na kompleksu in posameznih elementih stavb smo se na objektu dvakrat sestali s kolegi iz mariborske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, gradbenim nadzornikom in izvajalcem, da smo se pogovorili o vrstnem redu, načinih izvedbe posameznih posegov in nekaterih drugih podrobnostih, saj gre za občutljiv in pomemben objekt, k ohranjanju katerega je treba pristopiti odgovorno in premišljeno. Zato se skozi revitalizacijo, ki poteka od aprila lani, povezujemo s strokovnjaki z različnih področjih. Pri kompleksu studeniškega samostana gre za primer raščene arhitekture, ki so jo redovnice skozi stoletja opremljale s slikarskimi in kiparskimi deli, zato se posvetujemo s poznavalci arhitekture, zlasti srednjeveške, in s poznavalci slikarstva in kiparstva, restavratorji, zgodovinarji in drugimi," pojasnjuje vodja revitalizacije samostana Studenice dr. Simona Kostanjšek Brglez iz podjetja Enertec.
Med obnovo do novih in pomembnih ugotovitev
V dveh letih bo celoten kompleks statično saniran, začeli pa so pri najbolj ogroženem objektu, ki je obenem najstarejši del nekdanjega samostana, to je zahodni trakt iz 13. stoletja. "Nedavno so bili dokončani odri, ki so postavljeni ob vseh treh stenah trakta, zvrtane so bile luknje, skozi katere se bodo vstavile jeklene zatege, s katerimi bomo objekt povezali v smeri sever-jug. Določeni deli objekta so pripravljeni na sanacijo, tako so po celotni dolžini pritličnega arkadnega hodnika podprti oboki, pripravljena je opeka za ojačitev pretanke južne stene trakta. Postopoma bomo sanirali posamezne konstrukcijske elemente," pojasni Kostanjšek Brglezova in doda: "Pred začetkom del za stabilizacijo smo začeli izvedbo preventivnih konservatorskih posegov na srednjeveških oknih prvega nadstropja, saj bi lahko vibracije povzročile škodo."
Stavbna zgodovina ni bila podrobno raziskana. Zdaj so bliže poznavanju faz razvoja, čeprav se vse podrobnosti zaradi časovne oddaljenosti in pomanjkanja virov ne bodo nikoli razkrile. Na nekdanji zunanji vzhodni steni zahodnega trakta so evidentirali večjo površino originalnega zgodnjegotskega ometa s prodom, na notranjih stenah, v stebriščni dvorani pa ob avtentičnih ometih prvotni apneni belež z vidnimi sledovi tistočasnega čopiča. "Na kamnitem okenskem okviru skrajno južnega okna na zahodni steni smo našli neizrazite sledove srednjeveške poslikave. Prav tako se barva kaže izpod odpadlih recentnih plasti beleža na kamnitih rebrih oboka znamenite nunske empore. Čaka nas še sondiranje in določanje plasti mlajših ometov in beležev po celotnem kompleksu," pove sogovornica.
Posebej so se razveselili najdene spolije. Vzidana je bila v sekundarno zaprto okensko nišo v zahodni steni. "Gre za del okenskega okvira iz peščenjaka. Glede na analogije pripada oknu iz gradbene faze v 14. ali 15. stoletju. Žal so kamnoseško obdelani okviri s posnetimi robovi slogovno premalo izraziti, da bi omogočali natančnejšo datacijo." Glede na ugotovitve ima zahodni samostanski trakt ohranjene elemente iz vsaj treh srednjeveških gradbenih faz, pozneje je bil večkrat predelan, povišan in razširjen. V tretji srednjeveški fazi je bil samostan vsaj parcialno na novo ometan, saj lahko z gotovostjo trdimo, da je izjemna freska z Jezusovim obličjem, ki je bila odkrita pred 15 leti in je umeščena v čas okrog leta 1400, naslikana na tretji zaporedni omet.
Vse odkrito želijo predstaviti
Ukvarjajo se z vprašanjem prvotnega dostopa v nadstropje nekdanjega zahodnega trakta in v nunsko emporo ter z vprašanjem križnega hodnika. Prvotni križni hodnik je bil pokrit z lesom, kar dokazujeta dve kamniti konzoli v vzhodni steni, nedavno pa so odkrili nastavke nekaj odbitih konzol vzdolž celotne stene. Nekatere - sledijo si v razdalji okrog 3,5 metra - so skrite v steni za v baroku dodanimi obočnimi polami. Ni izključeno, da so redovnice v nadstropne prostore dostopale iz lesenega ganka ob vzhodni steni, na katerega so vodile zunanje stopnice. Ohranjen del kamnitega domnevno okenskega okvira v zdajšnji notranji steni na južnem delu zahodnega trakta govori v prid temu, da je bil v prvi gradbeni fazi trakt nekaj metrov krajši kot je danes, hkrati pa bistveno krajši kot v visoki gotiki, ko je bil dodan križni hodnik s šilastoločnimi odprtinami," je še povedala vodja revitalizacije.
