Denarna podpora ni trajna rešitev

Skoraj desetino delovnih mest v Evropi ustvarijo socialna podjetja. Pri nas je teh trikrat manj, zato je prav razvoj socialnega podjetništva priložnost, ki jo je treba zagrabiti v procesih socialne aktivacije, so na zaključni konferenci čezmejnega dvoletnega projekta 2SoKroG ugotavljali sodelujoči. Dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe, socialnega podjetja z več enotami po vsej Sloveniji: "Gre za nadgradnjo že poznanih javnih storitev. Z razvitim modelom spreminjamo dosedanjo prakso, ki brezposelnim omogoča izplačevanje finančne pomoči, a ne rešuje njihovega osnovnega problema. Dolgotrajno brezposelne je treba opolnomočiti, jih vključiti v različne oblike socialne aktivacije. Vedno se najde delo, ki sicer sploh ne bi bilo javno razpisano. To so skriti poklici, ki jih skupaj ustvarjamo v iskanju novih zaposlitvenih priložnosti. Z delom dobijo ljudje zaupanje vase, pripravljeni pa so tudi sprejeti odgovornost za svoje življenje. Ob vsem tem, kar s socialno aktivacijo dosegamo, pa se moramo zavedati, da ni vsako delo za vsakogar. 2SoKroG kot inovativni model javnih storitev nadgrajuje premalo učinkovit sistem socialnih transferjev."

Z vidika sistema socialnega varstva in zaposlovanja je namen socialne aktivacije zmanjšati število prejemnikov denarne socialne pomoči, vendar je jasno, da to ne pomeni zmanjšanja izdatkov iz proračuna, pač pa gre za njihovo prerazporeditev, so na Ptuju ugotavljali sodelujoči, med slovenskimi tudi hrvaški partnerji, ki se ukvarjajo s podobnimi izzivi. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra, vodilne partnerice v projektu: "Projekt je v prvi vrsti pokazal, da je treba imeti interdisciplinarne ekipe ljudi, ki znajo človeku pogledati v dušo bolj globoko kot neki birokratski in površni ukrepi, in mu nato z različnimi znanji povrniti izgubljeno lastno podobo. Naša prizadevanja vodijo v smer, da bi 2SoKroG postal državno podprt sistem." Pri projektu sta s slovenske strani sodelovali še Razvojna agencija savinjske regije in ptujska območna služba zavoda za zaposlovanje.

Kot pravi koordinatorica področja socialne aktivacije na ministrstvu za delo Tamara Pilinger Korošec, je namen programa socialne aktivacije pomagati dolgotrajno brezposelnim in dolgotrajnim prejemnikom državne socialne pomoči, da se ponovno aktivno vključijo v družbo. Dušanka Lužar Šajt, vodja projekta Sociolab, direktorica fundacije Prizma: "Dobrih praks je ogromno, zdaj nujno potrebujemo sistemske rešitve na državni ravni, saj je razvoj socialnega podjetništva priložnost, ki je ne smemo zamuditi." Da so razmišljanja na hrvaški strani podobna, ugotavlja Alenka Bilić iz Centra za socialno delo Čakovec: "Izredno veseli smo sodelovanja, na hrvaški strani je širša regija vključena v ta mednarodni projekt. Imamo podobne težave in eni od drugih se lahko kaj naučimo." Na ptujski tržnici je v času čezmejne konference potekal sejem socialne ekonomije, svoje delo pa so predstavljali sodelujoči v projektu Sociolab.