Ko smo sredi avgusta s ptujskimi člani Brodarskega društva Ranca Ptuj zaveslali po reki Dravi in tam nekje pod Vurberkom naleteli na skupino veslačev iz Športnega društva Pure Sport, je njihov član Jure Čuček napovedal, da bo v prihodnje na reki Dravi podobno živahno kar vsak konec tedna, če že ne vsak dan: "Smo partnerji v projektu in na nas je, da domačinom in obiskovalcem tega območja približamo vodne aktivnosti, ob tem pa seveda poskrbimo za varnost in naravo."
Drava kot reka doživetij
Kar deset lokalnih akcijskih skupin (LAS) iz Slovenije in Hrvaške se povezuje v projektu Naša Drava, ki bo v dveh letih poskrbel za oživitev dogajanj ob Dravi in na njej, saj reka ponuja nešteto možnosti za razvoj in nadgradnjo mnogih aktivnosti. Obuditev in razvoj vodnih športov, postavitev še dodatnih počivališč ob Dravski kolesarski poti je le nekaj ciljev, ki jim v okviru projekta sledijo partnerji.
V naslednjih letih lahko pričakujemo postavitev tudi kakšne plezalne stene, po Dravi naj bi navdušenci nad doživetji, povezanimi z gibanjem v naravi, splavarili, se po reki podali s supi, kajaki, kanuji in rafti. Sodelujoči v projektu napovedujejo vodene oglede dravske flore in favne ter več kulturno-zgodovinskih podvigov, povezanih z območjem Drave.
Okolju prijazna popestritev turistične in športne ponudbe
Reka, o kateri še vedno največ govorimo, ko prestopi bregove, ponuja številne možnosti za razvoj sonaravnega turizma, kar je prepoznalo kar 45 partnerjev v mednarodnem projektu Naša Drava. "Projekt, ki ga delno sofinancira EU iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, predstavlja inovativen celosten pristop k predstavitvi naravne in kulturne dediščine, ki se aktivno prepleta z rekreacijo in gibanjem v naravi. Partnerji projekta želimo obogatiti dogajanje na reki in ob njej ter ob tem ohraniti, ponekod tudi revitalizirati naravno okolje. Projekt se bo izvajal do septembra 2022, njegova vrednost je dobrih 900 tisoč evrov, od tega je 671 tisoč nepovratnih sredstev. Gre za nadgradnjo vseh dosedanjih prizadevanj, povezanih z življenjem z reko, saj projekt s svojo vsebino dopolnjuje turistično ponudbo reke Drave in Dravske kolesarske poti," pravi mag. Mojca Metličar, strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja in vodja projekta.
Dodaja: "Gre za projekt, ki smo ga partnerji dolgo načrtovali. Naš prvenstveni namen je predstaviti reko Dravo kot neomajen vir doživetij, v skladu z vsemi naravovarstvenimi standardi, že obstoječim dogajanjem pa želimo dodati nove atraktivne vsebine, ki obiskovalcu vzbudijo željo po ponovnem obisku. Pripravljamo danes vse bolj iskan doživljajski program, hkrati pa hočemo predstaviti tudi zgodovinska dejstva, jih oblikovati v interaktivne delavnice, na katerih se lahko za en dan preleviš v denimo izpiralca zlata ali v splavarja. Da bomo poskrbeli za varnost doživetij, pripravljamo tudi tečaje veslanja. Vzpostavili bomo mrežo počivališč za kolesarje in pohodnike ter e-postajališča za uporabnike e-koles. V okviru projekta bomo izvedli pilotno odstranjevanje zarasti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst na enem izmed mrtvih rokavov reke ter poskrbeli za ozaveščanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev o sobivanju z naravo."
Jure Čuček pravi: "Na nas je, da najprej domačine, ljudi, ki živijo ob reki, spomnimo, da ta ponuja mnogotere možnosti za rekreacijo, saj bodo le tako lahko tudi sami razvijali športno-turistično ponudbo ob Dravi. Športne dejavnosti bomo povezovali s strokovnjaki iz naravovarstva, da bi tako dvignili kakovost življenja ob reki. Projekt vidimo kot priložnost za aktivacijo lokalnega prebivalstva, v prihodnjih mesecih bomo tako organizirali več tečajev veslanja in drugih vodnih športov, da bi ljudje zaživeli z reko Dravo in prepoznali možnosti za razvoja turizma. Poseben poudarek bomo namenili vključevanju otrok in mladine, saj jim želimo približati Dravo kot njihovo naravno okolje ter jih naučiti varne uporabe športnih plovil."
S posekom do ohranitve
Drava - Natura 2000, reka za prihodnost, krajše zaDravo, pa je projekt, ki naj bi pripomogel k izboljšanju stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave. Vodilni partner pri projektu, vrednem kar šest milijonov evrov, sofinancirata pa ga naša država in EU iz evropskega sklada za regionalni razvoj, je Mariborska razvojna agencija, med partnerji pa je tudi ZRS Bistra Ptuj.
"Drava - Natura je državni projekt, ki povezuje občine in različne institucije vse od Maribora do Središča ob Dravi. ZRS Bistra izvaja zgolj manjši del nalog, ki jih povezujemo s predstavitvijo krajinskega parka Šturmovci kot zaščitenega habitata znotraj Nature 2000. Lotili smo se čiščenja, predvsem zarasti enega dela parka, sodelujemo z Zavodom za varstvo narave, očiščeno območje pa bomo zasadili z avtohtonimi rastlinami," pravi Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj. Da bodo rade volje sodelovali v katerem od projektov, pravi Jure Volgemut, predsednik Športnorekreativnega društva Zabovci: "Imamo devet kanujev, ki si jih ljubitelji veslanja po jezeru ali reki pogosto izposodijo, tudi sami organiziramo kakšno veslanje. A zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev so ti dogodki redki. Ljudi naučiti varnega sobivanja z reko je zato zelo dobrodošlo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
