Dravska laguna: Kam z nevarnimi usedlinami?

Ob desnem obrežju reke Drave, pod jezom Ptujskega jezera v Novi vasi pri Markovcih, leži laguna, ki že desetletja vznemirja okoličane. V preteklosti so se v laguno stekale odpadne vode iz Kidričevega, s Hajdine in Ptuja ter vsaj iz dveh večjih podjetij (Taluma in Perutnine). Zdaj je tam dober meter debela plast nevarnih usedlin, ki v poletnih mesecih povzročajo neprijeten smrad in pomenijo tveganje za okolje. Po ocenah strokovnjakov je v laguni čez 22 tisoč kubičnih metrov usedlin gnijočega mulja. Domačini že leta opozarjajo, da je laguna ekološka nevarnost in tempirana bomba, ki ogroža njihovo zdravje. Kot že nekajkrat pred volitvami je sanacija lagune spet aktualno vprašanje, a se je bati, da bo, kot v preteklosti, ostalo le pri opozarjanju.

Smrad ni moteč, voda je bistra, pravi Komunalno podjetje

V Komunalnem podjetju Ptuj, ki upravlja s Centralno čistilno napravo na Ptuju, na vprašanje, kakšna je kvaliteta odpadne vode, ki se steka v poseben jarek in naprej v laguno, od tam pa v Dravo, odgovarjajo: "Kvaliteta vode na iztoku iz CČN je povsem v skladu z normativi za izpuste v vodotoke. V zgornjem delu voda po laguni še vidno teče, je pa struga močno zaraščena, posebno ob brežinah, kar kaže na visoke koncentracije dušikovih in fosforjevih spojin. Nikjer, niti v zgornjem delu niti ob izlivu, kjer se voda meša in bi bil zaradi tega smrad lahko intenzivnejši, ni trenutno zaznati nobenega nenavadnega smradu. Voda na vtoku v laguno kot tudi na iztoku iz nje je prozorna, bistra. Prepričani smo, da se stanje v laguni po rekonstrukciji CČN izboljšuje, posebno kvaliteta vode, ki skozi njo teče. Težava, ki ostaja, pa je v sedimentih, kjer se sestava verjetno ni spremenila in je posledica dolgoletnega onesnaževanja v bistveni meri tudi z odpadnimi vodami več podjetij. V vrhnjem sloju sedimentov se zdaj kopičijo tudi organske snovi vodnih rastlin in okoliške vegetacije. Ali je tega toliko, da poleti zaradi gnitja na dnu prihaja do motečega smradu, je sedaj težko presoditi. Trenutno smrad na lokaciji ni moteč in ni drugačen kot v drugih rokavih in mrtvicah površinskih vod. Vpliv iztoka CČN na morebitno širjenje smradu iz lagune absolutno ni več bistven. Podpiramo pa idejo, da se ponovijo analize vode v laguni in različnih plasti sedimentov, ki bi jih nato primerjali z že izvedenimi v preteklih letih." Kot dodajajo v ptujskem komunalnem podjetju, se v laguno še stekajo vode z območja industrijskega kompleksa Talum. Pri normalnem obratovanju vseh objektov Perutnine Ptuj njihove odpadne vode ne odtečejo v laguno.

Monitoring se ne izvaja

"Agencija RS za okolje (ARSO) izvaja redni monitoring le na tistih vodnih telesih, ki so kot taka zakonsko opredeljena. Pojasnjujemo, da laguna v Šturmovcih ni določena kot vodno telo, ampak je umeten obtočni kanal, narejen za potrebe obtoka vode v času gradnje Ptujskega jezera oziroma Hidroelektrarne Formin. Na tem območju ASRO v okviru rednega državnega monitoringa spremlja zgolj odpadne vode komunalne čistilne naprave Ptuj, kjer pa kršitev nismo zaznali," sporočajo z ministrstva za okolje in prostor. V podjetju Talum pa, da "dosledno upoštevamo okoljevarstveno zakonodajo ter sledimo najsodobnejšim smernicam in standardom na tem področju, za kar namenimo znaten delež sredstev. Izvajamo obratovalni monitoring odpadnih vod, iz česar sledi, da okolja ne obremenjujemo čezmerno. Naše odpadne vode so v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem."