Nova Gorica je tista, ki se bo v Sloveniji leta 2025 ponašala z naslovom Evropska prestolnica kulture (EPK). Takšno je priporočilo Strokovnega svet za evropsko prestolnico kulture. Nova Gorica, ki je kandidaturo pripravila v sodelovanju s čezmejno Gorico, bo naziv nosila skupaj nemškim mestom Chemnitz.
Na Ptuju, ki se je poleg Ljubljane, Nove Gorice in Pirana uvrstil v drugi krog kandidature, ob današnji razglasitvi zmagovalke večjega razočaranja ni bilo zaznati. "Novi Gorici zelo privoščimo zmago. Konec koncev gre za nacionalni projekt, v tem projektu je Slovenija in zastopala jo bo Nova Gorica. Lahko ji samo čestitamo," je po razglasitvi zmagovalke, ki je potekala na spletu, dejala ptujska županja Nuška Gajšek in dodala, da je bila kandidatura za Ptuj zelo zanimiva izkušnja, dragocena tudi zanjo osebno in za prihodnost. "Po svojih najboljših močeh smo predstavili mesto Ptuj. Verjamem, da smo pustili nek pečat tudi pri ocenjevalcih, da nas bodo še kdaj prišli pogledat."
Po besedah županje so sicer drugo prijavno knjigo na podlagi sklepa ptujskega mestnega sveta napisali zelo realno, tudi glede načrtovanih investicij: "Prenova Stare steklarske delavnice je realnost, tudi arheološki depo odprtega tipa. Žitnica bo realnost, ko bo k temu aktivno pristopilo ministrstvo in za njeno ureditev namenilo sredstva iz kulturnega evra. Tako, da bomo projekte, ki smo jih zapisali, v prihodnjih letih zagotovo izvajali. Nič nismo izgubili, kvečjemu bomo pridobivali." Da pa bo moralo k realizaciji pristopiti tudi ministrstvo za kulturo kot lastnik objektov, v katerih želijo zagotoviti določene vsebine.
Država bo morala pomagati zmagovalki
Ob razglasitvi zmagovalke je Gajškova sicer znova poudarila tudi, da je EPK v prvi vrsti državni projekt, ki bi moral biti tako tudi financiran: "Naš proračun je brez evropskih prilivov in brez posojil visok 23 milijonov evrov. Kako naj potem namenimo 25 milijonov evrov za EPK? Zato bo seveda zdaj treba razmišljati, na kak način pomagati zmagovalki. Ker pričakovati, da bomo sami vlagali taka sredstva, je pač nerealno."
Ptuj je sicer za pripravo kandidature porabil nekaj manj kot 150 tisoč evrov, ki pa po mnenju ptujske županje niso izgubljeni, saj je mesto od kandidature poleg veliko izkušenj pridobilo še lokalni program za kulturo. Sicer pa naj bi bili po besedah Gajškove v finalnem delu kandidature tudi veliko bolj varčni, saj so drugo prijavno knjigo oblikovali brez zunanjih sodelavcev, le v okviru občinske uprave in javnih zavodov, ter tako med drugim dokazali, da ima občina veliko človeškega kapitala, ki ga je treba le primerno unovčiti.
