Hojka Berlič
Ptuj se je pretekli teden v družbi Nove Gorice, Ljubljane in Pirana uvrstil v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). S sloganom Ptuj, mesto tisočletnih preobrazb so pripravljavci projekta ciljali na to, da gre za nesporno staro mesto, ki pa se je moralo vedno znova postaviti na noge, se spreminjati in da je za tak preobrazbeni potisk zdaj čas tudi z EPK, pri čemer pa je predvsem poudarek na delanju novih stvari iz starih. Kot poudarja vodja kandidature Aleš Šteger, so zgodbo gradili od spodaj navzgor, veliko časa posvetili dialogu, razvijanju idej in gradnji "realnih predlogov, ki se tudi realno vklapljajo v razvojno strategijo mesta".
Predvidena nova infrastruktura
- Vzpostavitev arheološkega parka Panoram
- Arheološko razstavišče
- Koncertna dvorana in glasbena šola
- Dominikanski samostan (III. faza)
- Stara steklarska delavnica in Vrazov trg
- Galerija mesta Ptuj - celovita prenova vseh etaž
- Žitnica in grajski kompleks
- Mestno gledališče Ptuj - ureditev in vzpostavitev celovite funkcionalnosti
- Izgradnja skladiščno-logističnega centra za potrebe kulturnega sektorja
Še številni izzivi
Ekipo zdaj čaka pol leta trdega dela, ko bodo nadgrajevali prvo prijavno knjigo, v kateri so opredelili 42 vsebinskih in devet infrastrukturnih projektov. "Projekti niso grajeni v oblakih, temveč so na tleh in temeljijo na desetletnih frustracijah Ptujčank in Ptujčanov. Mi se še vedno nahajamo v biseru srednjeevropske kulture, ki pa ima večino svojih zakladov skritih, nedostopnih. Vemo, da nimamo ustreznih ne muzejskih ne galerijskih, velikokrat tudi ne turistično-razvojnih prostorov in lokacij," pravi Šteger in dodaja, da gre tudi za politično zahtevno obdobje, saj se bodo vsi, ki so projekt podpirali na načelni ravni, morali tudi zelo konkretno izjasniti, do katere mere so pripravljeni sofinancirati, kaj so njihova pričakovanja, tako vsebinsko in finančno, ter na kak način se želijo trajno spremeniti.
Štirje programski stebri
Koncept kandidature predvideva po eni strani štiri programske stebre, po drugi pa, pravi Šteger, izjemno močne prečne aktivnosti, ki jih povezujejo: "Večinoma zbrane v Akademiji za spremembe, v kateri smo zbrali na desetine predvsem izobraževalnih dolgoročnih aktivnosti, ki naj spremenijo način, kako ljudje delujejo, kaj vidijo kot svojo možnost zaposlitve, izobrazbe in to v najtesnejši povezavi z vsebinami, ki naj bi znotraj EPK nastale in ki naj bi trajale tudi po EPK."
Finančna realnost
V drugi prijavni knjigi pa se bodo morali podrobneje lotiti tudi finančnih okvirjev, ki so jih za zdaj na osnovi načelne politične podpore opredelili programsko na 21 milijonov evrov in investicijsko na dobrih 34. Projekta EPK sicer evropska komisija ne financira, razen morebitne posebne nagrade Meline Mercouri. Seveda pa to ne pomeni, da ni mogoče za izvedbo projekta pridobiti denarja iz drugih evropskih razpisov, tudi kulturnega evra.
21 milijonov evrov za program, 34 za investicije; vlada jih je doslej odobrila 10
