(FOTO) Haloze na sodoben način: Navdušujoča modernizacija hiške v Brezovcu

19.08.2021 06:20
Oblikovalec in slikar Aleksander Brezlan na mestu nekdanje viničarske hiše postavil sodoben objekt z domiselno uporabo tradicionalnih elementov in opreme
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Aleksander Brezlan Foto: Darja LUKMAN ŽUNEC
Darja Lukman Žunec

Profesor na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, oblikovalec in slikar Aleksander Brezlan je pred dobrimi petimi leti na razglednem griču v haloškem Brezovcu postavil zanimivo leseno hišo. Poimenoval jo je Kalas Contemporary, kar pomeni Haloze na sodoben način. Ime na stranski steni, ki jo obiskovalec najprej vidi, vsebuje enega od zgodovinskih izrazov za Haloze (Kalas) in ga povezuje s sodobnostjo. Iz začetnic delov imena je oblikoval tudi simbol, ki ponazarja šestperesni haloški klopotec.

Srce hiše je stiskalnica za grozdje, ob kateri je galerija likovnih del. Foto: Darja LUKMAN ŽUNEC
Darja Lukman Žunec

Brezlan pravi, da je objekt v prvi vrsti zamišljen kot notranji in zunanji slikarski atelje in galerija njegovih platen velikega formata. Hišo je postavil na mestu, kjer so njegovi predniki imeli viničarsko hiško in pod njo vinograd. Odločil se je, da bo tradicionalne gradbene elemente in opremo, predvsem staro stiskalnico za grozdje, ohranil, a da jo bo postavil v sodobno montažno stavbo. Novo stavbo je namenil za ustvarjalni prostor, likovni atelje, a je ta zaradi svoje posebnosti in lokacije kmalu postal zanimiv za druge obiskovalce, predvsem iz tujine, ki si želijo navdihujočega ambientalnega doživetja.

​Središče je stara preša

Kot poudarja, je bila osrednja točka viničarske hiške stara stiskalnica - preša - z letnico 1837. Ta v svoji ambientalni umestitvi odraža ustvarjalno atmosfero, dopolnjujejo jo velika steklena razgledna okna, ki ponujajo enkraten panoramski pogled. Tako je dobro izrabil lokacijo hiške, ki stoji na razglednem skoraj pomolu, od koder nese pogled ne samo po valovitih Halozah, temveč tudi vse do Donačke gore, Pohorja in Ptuja.

Leseno hišo sta si zamislila in ustvarila lastnik Aleksander Brezlan in arhitekt Matevž Granda, znan tudi kot ustanovitelj revije Outsider in prejemnik Plečnikove medalje. Ohranjeni so vsi bistveni elementi nekdanje hiške in predvsem njeno vzdušje, k čemur doprinese vključevanje starih elementov in opreme v njeno novo podobo. Osnovni namen hiške je bil ustvariti umetniški atelje in hkrati prostor za druženje in bivanje, ki vključuje najsodobnejšo opremo in naprave.

Kot pravi arhitekt Granda, je bila izhodiščna zamisel arhitekturno sicer res bolj ekscentrična, a ga je dolgotrajen in poglobljen premislek o umestitvi v krajino pripeljal do preproste rešitve, ki spoštuje tradicijo in je hkrati sodobna. Dodaja, da vsak poseg v okolje zahteva premislek o kontekstu. Poudarja, da so Haloze odmaknjeno območje, a po drugi strani zato tudi niso pretirano onesnažene z neustreznimi gradnjami, kakršne lahko vidimo drugod po Sloveniji.

​Oprema v sinergiji z detajli

Odlika popolnoma novega, montažno grajenega in nizkoenergijskega objekta je tudi njegova velikost oziroma majhnost, saj sta se držala osnovnih proporcev stare hiške. Ker je namenjen tako galeriji, umetniškemu ustvarjanju kot tudi bivanju, je pomembna njegova notranja razporeditev. Sestavljajo ga štiri enote. Poleg omenjene stiskalnice takoj ob vhodu, kjer je jedilnica, sta v sredino hiške umestila sanitarni in kuhinjski blok in nad njega postavila leseno ogrodje za galerijo z ležišči. Četrti del pa je atelje. Interier vizualno ​plemeniti nekdanja oprema v sinergiji z detajli, kot so lovske trofeje, leseni deli stiskalnice ter različna stara oprema in orodje.

Hiša obiskovalcu zagotavlja ustvarjalno vzdušje in mirno okolje. Foto: Darja LUKMAN ŽUNEC
Darja Lukman Žunec

Tudi zunaj je mogoče opaziti ohranjene dele nekdanje hiške. Staro ostrešje so denimo ohranili tako, da so ga uporabili za teraso. Zunaj je postavljen tudi velik kamen iz stiskalnice za grozdje. Urejen je zunanji prostor za uživanje ob razgledu, ponoči na osvetljeni Ptuj in Ptujsko jezero. Ob njem je še nekaj kotičkov za počitek in ustvarjanje v naravi.

Ohranjena stara stiskalnica ne služi več namenu, saj tudi vinograda ni več, ker ga je Brezlan spremenil v park. Je pa na njenem podstavku domiseln notranji jedilni kotiček, ki je nekaj posebnega, saj je iz delov stiskalnice oblikoval haloške stole in lesen pokrov za stiskanje grozdja preoblikoval v mizo ter ji dodal varjene železne nosilce. Dnevni prostor je denimo grajen z lesenimi plohi, namenjen je uživanju na stolih in zofi s čudovitim panoramskim razgledom.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta