Hojka Berlič
Pustni torek je na Ptuju po tradiciji prav poseben dan, praznik. Na ta dan Ptujčani opoldne zaključijo z delom. Še tistih nekaj, ki se jih v službo ni že zjutraj odpravilo našemljenih, poskrbi še za to, potem pa je čas za prepustitev pustnim norčijam na ptujskih ulicah in v lokalih, ki se nemalokdaj zavlečejo tudi v zgodnje ure pepelnične srede. "Načeloma se tisti, ki imajo dovolj ur ali pa dopusta lahko odpravijo zabavat na mestne ulice. Seveda imamo tudi nekaj tistih zagretih, ki delajo svoje delo naprej. Da preživi pustni torek, kakor želi, je prepuščeno vsakemu posamezniku. Mislim pa, da se bo v glavnem mesto plesalo in se zabavalo," je na vprašanje, kako je s tem na Ptuju, po ponedeljkovi seji mestnega sveta novinarjem pojasnjevala tudi ptujska županja Nuška Gajšek.
Ptujsko pustovanje korenini daleč v zgodovino in je bil po besedah zgodovinarke Marije Hernje Masten nekaj povsem drugega kot pustni običaji na vasi, kjer so bili kurenti oziroma koranti in pustni liki, ki so bile povezane z zemljo. Mestni pust izvira iz krščanskega "pustiti meso, mesopust", ko so se tik pred zdajci, ko se je začenjal štiridesetdnevni post, ljudje veselili. "Na Ptuju smo se veselili že pred 17. stoletjem. Ko je prišla na Ptuj leta 1610 protireformacijska komisija, je videla, da živimo Ptujčani zelo grešno. Ogromno pojemo in popijemo. In so menili, da je to treba nekako omejiti, sploh pa v času posta. Na Ptuju so bile že takrat tudi ustaljene pustne igre, ki so jih pripravljali mesarji, da so vabili ljudi, naj pojedo čim več mesa zdaj, kajti potem je zanje sledilo več kot 40 postnih dni, ko niso prodali nič," opisuje Mastenova.
V kaj so se ljudje takrat oblačili, je po njenih besedah danes težko reči, je pa znano, da so se leta 1873, ko so priredili prvo mestno povorko, vozili na lepo okrašenih vozovih: "Imeli so konjenike, predstavljali so huzarje, noše drugih narodov, oblečeni so bili na primer v turške odaliske, v turško oblačilo, ki je bilo za naše okolje popolnoma nekaj tujega. Seveda so bili tudi hudiči. Naslednje leto so se celo oblekli v cerkvene dostojanstvenike in jih je cerkvena oblast preganjala. To leto je bila povorka, ki je šla po mestu, trikrat večja. Ko pa so vsak plačali po 25 kron kazni, so si premislili. Kasneje se je pustovanje odvijalo na skrivaj in pustno rajanje se je umaknilo v gostilne." Prav tam pa ga je najpogosteje mogoče najti še danes.
Pustni torek je sicer tudi dan, ko je po desetih dneh Kurentovanja ptujska županja znova prevzela oblast v mestu iz rok princa karnevala, drugače kot v večini slovenskih krajev, pa so na Ptuju na ta dan že tudi pokopali pusta.
