Močnejše iz serije nedavnih potresov na Hrvaškem smo precej čutili tudi v Sloveniji. Kot pojasnjuje Dragomir Murko, vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, so iz večine od 19 občin Spodnjega Podravja poročali o nastali škodi: "Gre predvsem za starejše objekte in največkrat za razpoke na ometu. Škoda po večini ni tako velika, da objekti ne bili več varni za stanovalce, a je ob tem treba spremljati situacijo." Podatke še zbirajo in prav te dni pričakujejo tudi odobritev sklepa o ocenjevanju nastale škode. Na Ptuju so morali gasilci po potresu 29. decembra v starem mestnem jedru odstraniti poškodovani dimnik. Na ptujski občini pa pojasnjujejo, da so o škodi poročali tudi iz več javnih zavodov, poškodovana je bila tudi stavba upravne enote.
Preventivni statični pregled
Da še vedno zbirajo informacije o nastali škodi, pravijo tudi pri največjem ptujskem upravljavcu stanovanjskih in poslovnih objektov, Podjetju za stanovanjske storitve (PSS) Ptuj. Kot pojasnjuje vodja upravljanja Igor Vamberger, stanovalci škode ne javljajo v velikem številu, pravzaprav so se odzvali precej pod pričakovanji: "Ne glede na to bomo vse objekte, ki jih imamo v lasti in upravljanju, pregledali v sodelovanju s statikom. Se pravi, da bomo naredili preventivno-informativni pregled, da vidimo, kakšno je stanje. Da se prepričamo o morebitnih skritih težavah."
S sistematičnim pregledom stavb, po katerem bodo izdelali tudi poročilo o stanju, naj bi predvidoma začeli še v tem tednu ali v prihodnjem. Ob tem pa upajo tudi na čim večje sodelovanje solastnikov v stavbah z mešanim lastništvom. V tistih stavbah, ki so jih statiki že pregledali, pa po besedah Vambergerja večinoma prevladujejo manjše poškodbe, predvsem počeni in odpadli ometi na dimnikih ter lasnice, manjše razpoke na ometih.
Visoka potresna ogroženost
Nedavni potres je bil eden največjih, kar so jih prebivalci Podravja čutili v zadnjih desetletjih. Podravska regija sicer, kot ugotavljajo v oceni potresne ogroženosti iz leta 2015, sodi v 3. razred izmed petih, kar pomeni veliko potresno ogroženost. Večina prebivalstva namreč živi na območju, kjer so mogoči potresi, ki dosegajo VII. stopnjo evropske potresne lestvice (EMS). Pri tej moči potresa naj bi bile mnoge dobro grajene navadne stavbe zmerno poškodovane. Pojavile naj bi se majhne razpoke v stenah, odpadanje ometa in delov dimnikov. Na starejših stavbah pa bi lahko zazijale tudi velike razpoke in se porušile predelne stene. Sicer je bil edini do zdaj znani potres, ki je v regiji presegel moč VI. stopnje, leta 1839 v Ormožu.
Glede na razvoj potresno odporne gradnje pri nas v oceni potresne ogroženosti stavbe in objekte delijo v pet skupin. V prvi so stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1948, sledi gradnja do leta 1963.
Potencialno nevarne so tudi stavbe, zgrajene tik po osamosvojitvi Slovenije
"Prvi resnejši standardi potresno odporne gradnje iz šestdesetih let so bili pomemben dejavnik oziroma premik naprej. Razvoj stroke in nove izkušnje so prinesli nove standarde, sprejete leta 1981, ki so zagotovili višjo raven odpornosti. Vse skupaj v praksi večinoma pomeni, da so stavbe, grajene v času po uveljavitvi prvih standardov (1948 in 1963), potresno nekoliko bolj odporne kot starejše, obenem pa razmeroma manj kot grajene v 80. letih in kasneje," lahko beremo v oceni potresne ogroženosti. Konec leta 2005 je sicer Slovenija sprejela evropski standard za potresno odporno gradnjo Evrokod 8 oziroma EC8. Na Ptuju naj bi po podatkih statističnega urada iz leta 2012 v stanovanjih, zgrajenih pred letom 1948, živelo 5067 ljudi. Najbolj množična pa je bila na Ptuju gradnja v letih 1963-1981, saj v stanovanjih iz tega obdobja živi kar 9025 ljudi.
Branko Jug, direktor podjetja Normapro, ki deluje na področju arhitekturnega načrtovanja in projektiranja gradbenih konstrukcij in je sodelovalo pri prvih ogledih nastale škode, sicer pravi, da tisti objekti v starem mestnem jedru, ki so vzdrževani, očitno potrese takšne moči, kot smo jim bili priča, kar dobro prenesejo. "Res pa je, da je več težav pri objektih, v katerih so bili narejeni večji posegi. Te stare hiše se namreč modernizirajo, pri tem pa se velikokrat delajo konstrukcijski posegi, ki pravzaprav poslabšujejo potresno varnost," ugotavlja Jug. Po njegovih besedah pa je težko napovedati, kako bi se hiše v starem delu mesta odzvale ob tako močnem potresu, kot je bil v epicentru na Hrvaškem. Zagotovo bi bila škoda velika, saj bi bile v tem primeru sile na objekte več desetkrat večje kot tokrat. Poleg tega pa bi bile po njegovem precejšnje poškodbe tudi na novejših objektih, predvsem tistih, ki so bili zgrajeni v 90. letih: "Takrat, po osamosvojitvi Slovenije, je bila potresno varna gradnja bolj izjema kot pravilo. Potekal je neke vrste prehod z jugoslovanskih predpisov na evropske. Prenos zakonodaje v prakso je bil veliko slabši kot danes. Sama gradnja velikokrat ni bila niti skladna s projektom. Se pravi, niti oblika hiše ni bila taka, kot bi morala biti. Kaj šele, da bi bil dodelan aspekt statike in dinamike." Po Jugovem mnenju pa je problematična tudi gradnja večetažnih stavb iz 50. let: "Delajo se energetske sanacije, pri katerih oblačimo te objekte, a pravzaprav ne vemo, kaj oblačimo. Zdaj je največja težava, da zaradi novih fasad sploh ne vidimo več, kakšne so poškodbe."