Grad Turnišče: dediščino ščitijo tako zelo, da propada

Mestna občina Ptuj bo letos, podobno kot v preteklosti, za stroške vode, elektrike in tehničnega varovanja dvorca oziroma gradu Turnišče namenila tri tisoč evrov. Pred sedmimi leti, ko je grad iz državnega lastništva prešel v občinsko, so bila pričakovanja o perspektivah grada velika, saj naj bi bil ta po obnovi namenjen kulturi, izobraževanju, tudi turizmu in podjetništvu. Okolica gradu ponuja možnosti za rekreacijo, pridelavo domače butične hrane. Zdaj kaže, da so bila pričakovanja prevelika, saj vodstvo ptujske mestne občine celo razmišlja o vrnitvi gradu nazaj v državne roke, je pa bil v tem času izdelan konservatorski načrt kot del projektne dokumentacije za pridobitev kulturovarstvenega soglasja za obnovo in oživitev kulturnega spomenika državnega pomena.

Turnišče v mednarodnem projektu

Od sredine poletja 2017 do poletja letos je grad vključen v mednarodni projekt Interreg Hicaps v skupni vrednosti 1,8 milijona evrov. "V tem mednarodnem projektu sodelujeta še Mestna občina Velenje in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, poleg nas pa še dve poljski mesti, trije hrvaški partnerji in dve mesti iz Italije. To so mesta z gradovi in skupna nam je revitalizacija grajskih kompleksov," pravi Mirjana Nenad, nosilka projekta v ZRS Bistra Ptuj.

Naj bo dovoljeno hoditi po travi

"Težava pri vsej tej naši dediščini je, da jo strokovnjaki, pa naj bodo z zavoda za kulturno ali naravno dediščino, tako zelo ščitijo, da to, kar imamo, propada. Vedno znova naletimo na omejitve, celo tako zelo daleč smo prišli, da nam narekujejo, kako visoko smemo kositi travo, po kateri itak naj se ne bi hodilo," pravi Jevtović. Da se s podobnimi težavami srečujejo tudi sosedje, je bilo slišati v razpravi, a primeri dobrih praks, nanje je spomnil Danilo Čeh iz ZRS Bistra, kot je denimo revitalizacija gradu Rakičan, kažejo, da je s sodelovanjem stroke in lokalne skupnosti vendarle mogoče marsikaj narediti. "Pri snovanju vsebin, ki naj bi se odvijale v gradu, je treba poseben poudarek nameniti tudi tržni dejavnosti, izkušnje drugih kažejo, da brez tega ne gre," poudarja direktor ptujske občinske uprave. Delavnice se je udeležil tudi Marjan Horvat, ravnatelj Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj, ki ima v kompleksu Turnišče svoj del poljedelske posesti: "Štirideset let je minilo, kar se je naša šola izselila iz gradu. Pred kakšnim desetletjem je tam še bival upravnik z družino, zdaj je grad za obiskovalce zaprt in propada. Tukajšnjim ljudem ni vseeno, kaj se z gradom dogaja, kar so v preteklosti pokazali kulturniki, vključili so se v različne aktivnosti tudi okoliški prebivalci. Tukaj je urejeno igrišče za otroke, mi smo do lanskega leta skrbeli za košnjo, a ker smo kosili le dvakrat letno, to nekaterim ni bilo po volji. Zdaj je naša skrb urejanje sprehajalnih poti. Te bi kazalo urediti še tja proti nekdanjim ribnikom, saj je to območje, ki bi ga kazalo revitalizirati."