Načrtovana gradnja dveh modernih blokov na Ptuju, na Zadružnem trgu na desnem bregu Drave, še vedno buri duhove. Kot smo že poročali, naj bi dvo- in tronadstropni blok z ravnima strehama zrasla na nezazidanem zemljišču ob mostu za pešce, tik za priljubljenim turističnim okvirjem. Temu so v preteklosti nasprotovali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), saj naj bi bloka med drugim zastirala pogled na ptujsko veduto. Tudi na ptujski občini so v svojem mnenju zapisali, da je načrtovana gradnja dopustna z vidika prostorskega izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta (OPN), ne pa tudi z vidika strateškega. Zoper odločbo o izdanem gradbenem dovoljenju so, kot so pojasnili na Upravni enoti Ptuj, prejeli eno pritožbo, in sicer sosedov. Zato bo o nadaljnjem postopku izdaje gradbenega dovoljenja odločalo ministrstvo za okolje in prostor.
Za negativne odzive krivi mediji?
O načrtih za gradnjo, pripombah ZVKDS in o tem, kako odgovarjajo na zaplete in očitke, da naj bi bloka zastirala pogled na grad, smo povprašali tudi investitorja, podjetje Projekt Marof, ki je v stoodstotni lasti podjetja Drava GP. "Načrtovana gradnja je dvignila veliko prahu, ker predstavniki medijev javnosti sporočate polresnice in nepreverjene informacije. ZVKD je imel pripombe, ki niso imele ustrezne pravne podlage in niso bile v njihovi pristojnosti," nam je na novinarska vprašanja na kratko odgovorila direktorica podjetja Patricija Kovačec in hkrati pojasnila, da zaradi zgoraj zapisanega ne dajejo o omenjenem projektu nikakršnih izjav in informacij.
Investitor omenjal tožbo
Na ZVKDS so, kot so pojasnili, maja lani izdali negativno mnenje k načrtovani gradnji, saj se predvsem zaradi predlagane umestitve objektov niso strinjali z investitorjevim posegom. Nato pa so se mesec kasneje deloma izvzeli iz presoje gradnje, in sicer v delu, ki se nanaša na gradnjo, ki je zunaj vplivnega območja spomenika državnega pomena, se pravi Ptujskega gradu.
"Vplivno območje kulturnega spomenika državnega pomena je namreč omejeno na 300-metrski pas od zunanjega roba kulturnega spomenika, predviden poseg pa je zunaj teh meja. Upoštevanje določbe varstvenega režima, ki med drugim zahteva podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad ter odprti prostor in vzdrževanje varovanih vedut na grad ter ohranitev pogledov z gradu na širšo okolico, v našem pravnem sistemu ne vzdrži, kar smo že doživeli z nekaterimi sodnimi odločbami," je pojasnil Srečko Štajnbaher, vodja Območne enote Maribor ZVKDS. Kot še pravi Štajnbaher, uveljavljanje presoje vplivov v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče, za postopek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), kjer bi to lahko uveljavljali, pa se Mestna občina Ptuj ni odločila.
"Investitor je na določeni točki usklajevanj omenil možnost tožbe, ki bi jo zagotovo dobil"
"Vse navedene pravne zadeve so bile zelo jasne tudi investitorju, ki je na določeni točki usklajevanj omenil možnost tožbe, ki bi jo zagotovo dobil, zato je to privedlo ZVKDS do ponovne presoje navedenega posega." Štajnbaher še poudarja, da gradnja v tem primeru ne poteka preko postopka OPPN, čeprav obstajajo primeri, "da se za gradnjo samo ene stanovanjske hiše postopek zapelje preko OPPN". Glede na to, še dodaja, "da je ptujska občina z vsemi svojimi razpoložljivimi instrumenti, kot so razpis natečaja, urbanistična komisija, OPPN, brez težnje po preprečitvi oziroma izboljšanju načrtovane gradnje, ki pomeni degradacijo izjemno vedutno pomembnega prostora ob Dravi, izstopila iz usklajevanj z investitorjem, in ob dejstvu, da investitor ne izkazuje resne težnje po kakovostnem arhitekturnem snovanju, ki bi bilo prilagojeno izjemnim kakovostim prostora", se je ZVKDS moral omejiti na pravno podlago, ki je vezana samo na postopke v zvezi z arheologijo.
Občina: OPPN ne bi spremenil ničesar
Na ptujski občini odgovarjajo, da postopek za pričetek izdelave OPPN sedaj ne bi prinesel nobene spremembe, "saj upravna enota pri izdaji gradbenih dovoljenj upošteva veljavnost aktov v trenutku podaje vloge, ko je torej veljal in še vedno velja zgolj OPN". Začetek postopka izdelave tega dokumenta torej, pojasnjujejo na občini, ne bi imel vpliva na izdajo gradbenega dovoljenja in ne bi mogel posegati v projekt. Na občini še dodajajo, da je gradnja na tem mestu dopustna in je nikakor ne bi mogli prepovedati in preprečiti. S tem, da gradnje ne bi mogli preprečiti, se sicer strinjajo tudi okoliški stanovalci. A ob tem dodajajo, da si želijo le, da bi enaki pogoji in pravila veljali za vse. Med drugim, opozarjajo, je namreč tudi v OPN mogoče prebrati, da mora biti število nadstropij v novozgrajenih stavbah odvisno od obstoječih objektov v soseščini in "se mora nižati proti robu območja večstanovanjske pozidave, upoštevati stik z drugim tipom pozidave", pa tudi, da je treba "stavbe in druge objekte prilagoditi tradicionalnim kakovostnim objektom v okolici po tlorisni zasnovi in višini ter uporabi gradbenih materialov in po stavbnih elementih".
Neizvršljiv državni odlok
Tudi na ptujski upravni enoti so za razlago predpisov, ki naj bi varovali pogled na ptujsko veduto oziroma grad, ob odločanju o vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja zaprosili ministrstvo za kulturo. Kot v svojem mnenju ugotavljajo na ministrstvu, "je dikcija drugega odstavka 3. člena, ki določa, da vplivno območje spomenika, poleg 300-metrskega pasu okrog spomenika, obsega tudi ves odprti prostor v širši okolici, na katerem bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika, glede na okoliščine primera neizvršljiva, saj morajo biti meje vplivnega območja v odloku o razglasitvi določene tako natančno, da so določljive v naravi in zemljiškem katastru".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
