Hrastovška legenda o Črnem križu še živi

Marjan Toš
22.08.2021 06:20
Hudobna grofica, ki je pogubila Agato, je umrla v hudih mukah.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Hotel Črni les
Janko Rath

Na gradu Hrastovec, ki je med našimi največjimi ohranjenimi gradovi, je nastala legenda o lepi Agati s Štraleka in grofu Ivanu Frideriku Herbersteinu, edinem dediču tega gradu. Med njima je vzplamtela velika, a skrita ljubezen. Mladca sta se zaljubila, si obljubila večno zvestobo in se v Jakobovi cerkvici v vasi Lormanje na skrivaj celo poročila. Ko je moral Friderik v boje s Turki, je hudobna tašča in mati grofica Margareta Agato obsodila čarovništva in jo dala umoriti v Črnem lesu, kjer je bilo morišče. Grofica po umoru Agate ni več našla miru in je umrla v hudih mukah. Ustno izročilo pravi, da je v smrtnem obupu tako kričala, da so jo slišali v vse sosednje vasi. Njen žalostni sin je po vrnitvi iz boja odšel v samostan, saj ga je Agatina nesrečna usoda povsem potrla.

Izraz nesrečne ljubezni med Agato in grofom Friderikom je spomenik Črni križ v Črnem lesu.
Marjan Toš

To legendo je literarno upodobil lenarški sodnik in kronist dr. Ožbolt Ilauniga v povesti Črni križ pri Hrastovcu. Zgodba sodi v zgodovinski okvir verskih nasprotij med katoliki in skakači, ki so bili ena od sekt reformacije in so bili zelo aktivni v Radehovi pri Lenartu. Ob koncu 16. stoletja so se vse bolj stopnjevale socialne in narodnostne napetosti. Na kraju v Črnem lesu, kjer so umorili Agato in tudi sicer obglavljali obsojence, je nesrečni grof Friderik leta 1605 dal postaviti znamenje iz črnih kamnov, imenovano Črni križ. Spomenik so proti koncu 18. stoletja lepo obnovili, potem pa nanj s časom pozabili. Nikoli pa ni bila pozabljena legenda o Agati in Frideriku, ki se je kot ustno izročilo širila iz roda v rod. Potem ko je Črni križ že dodobra razpadel in so kamenje uporabili za zidavo nekega hleva, so pomnik na pobudo Ožbolta Ilauniga leta 1936 postavili na novo in še danes stoji.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta