(INTERVJU) Gasilec Primož Korošak: "Vedno pomagamo, ko začutimo stisko ljudi"

Največ pet minut mine od klica na pomoč do tega, da so člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Ptuj že pripravljeni pomagati. Pred 150 leti, ko je bilo društvo ustanovljeno, seveda ni bilo tako, a več kot 130 članov društva, med njimi je 56 operativnih gasilcev, se nenehno izobražuje, ob četrtkih imajo redne gasilske vaje. Skrbijo, ob pomoči lokalne skupnost in države, tudi za redno posodobitev svojega voznega parka, kamor sodijo tudi plovila. O prostovoljnem delu gasilcev, ki zaradi ukrepov niso mogli izpeljati napovedane slavnostne akademije, s Primožem Korošakom, poveljnikom ptujske gasilske enote, ki je ena najstarejših v državi.

Ste PGD pete kategorije, kaj ta kategorizacija pomeni za vaše delovanje?

"Glede na naš požarni teritorij smo razvrščeni v omenjeno peto kategorijo teritorialnih gasilskih enot. To je najvišja kategorija za nas, ki nismo organizirani kot poklicna gasilska enota. Predpisuje tudi, kakšni naj bosta naša opremljenost in zahtevnost posredovanja. To pa tudi pomeni, da moramo od poziva s prvim vozilom izvoziti v petih minutah."

Pripravljenost pomagati se danes povezuje tudi z voznim parkom gasilskih društev. Kakšen je pogled v vašo gasilsko garažo?

"Naš vozni park sestavlja deset vozil, nazadnje, leta 2018, smo kupili gasilsko avtolestev, ki nam omogoča gašenje in reševanje do višine 32 metrov. Za naše mesto pa je pomembno, da so dimenzije tega vozila takšne, da lahko posredujemo tudi v starem mestnem jedru. V tem letu bomo zamenjali naše univerzalno vozilo, s katerim opravimo zelo veliko intervencij, staro pa je že 20 let, z novim bomo dobili tudi sodobno opremo in večje gasilne sposobnosti z vodo in gasilno peno. V prihodnje načrtujemo še vsaj eno zamenjavo, prav tako zamenjavo gasilskega čolna in intervencijskih gasilskih oblek. Razmišljamo tudi o brezpilotnih letalnikih, dronih, ki so primerni za uporabo v gasilstvu, in daljinsko vodenih robotih za prenos tovora in gašenje. Sestavni del naše opreme so tudi čolni za reševanje na vodi, s katerimi pokrivamo vse Spodnje Podravje. Imamo plovila, ki omogočajo reševanje predvsem na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Tako kot v intervencijah z njimi izplujemo tudi ob varovanju prireditev na reki ali jezeru pa tudi v kakšnih ekoloških akcijah."

Od kod denar za vaše sicer prostovoljno delo?

"Financiramo se iz mestnega proračuna in z denarjem ministrstva za obrambo, gre za strogo namenska sredstva. Ker je naše delovanje neprofitno, to pomeni, da ves denar investiramo v opremo, vzdrževanje in naše usposabljanje. Res pa je, da v društvu izvajamo tudi tako imenovani gospodarski del, ki ga sestavljata servis ročnih gasilnih aparatov in servis dihalnih aparatov. S tem pridobimo nekaj lastnega denarja za načrtovane investicije, ki jih sofinanciramo v višini 20 do 30 odstotkov. Z izdajo gasilskih koledarjev, članarino in občasnimi storitvami, včasih so bile to tudi veselice, pridobimo denar za še kakšno opremo ali za društvene aktivnosti, med katere sodijo tudi ekskurzije, kak izlet ali piknik."

Kakšne so vaše najpogostejše intervencije, kdaj se odzovete na klic na pomoč?

"V preteklih letih je bila kar tretjina intervencij povezana s prometnimi nesrečami, a se razmere spreminjajo na bolje. Število intervencij zaradi požarov je zadnja leta dokaj stabilno, povečuje pa se število naših intervencij v naravnih nesrečah, ob neurjih, vse več je odpravljanja posledic močnega vetra. Opažamo, da so klici v urbanem okolju drugačni od tistih na podeželju, kjer so klicatelji bolj premišljeni, kdaj potrebujejo pomoč, kdaj pa lahko ukrepajo sami. V veliko pomoč so nam operaterji na 112, ki klice sprejmejo. Ti prvi presodijo, ali je gasilska intervencija potrebna. Praviloma pa vedno pomagamo, ko začutimo stisko ljudi."

Je tudi kaj lažnih klicev?

"Takšni klici so zelo redki, se pa zgodijo. Večinoma gre za nagajanje ali za dogodek, ko naša pomoč ni potrebna. Vsak resničen dogodek ima več klicev na 112. Prav tako je lažen dogodek velikokrat sumljiv že ob prijavi."

Gasilci pomagate tudi pri podiranju dreves, prevozih vode, opravljate višinska dela, odstranjujete celo sršenja in osja gnezda.

"Aktivnosti, ki sicer ne sodijo v rang intervencij, smo v mestu primorani organizirati kot storitev. V omenjenih primerih lahko pomaga tudi kdo drug, ki prav tako izstavi račun. Tovrstnih storitev imamo vsako leto kakih petdeset."

Kako je danes s prostovoljstvom, je med ljudmi še zanimanje za tovrstno humanitarno delo?

"Gasilci še vedno uživamo ugled in zaupanje med soljudmi. Veseli smo predvsem mladih članov, ki so pripravljeni delati. Mladi si želijo resničnih akcij, za kar pa je treba mnogo znanja in izkušenj. Veliko je namreč treba vedeti, da odneseš celo kožo, a za mnoge je to način življenja in nobenega oklevanja ni, ko je treba pomagati. A kot že rečeno, brez znanja ne gre in nikogar ne pošljemo na intervencijo, če nismo prepričani, da bo znal poskrbeti tudi za svojo varnost. Prav zato, da smo v dobri kondiciji, imamo vsak četrtek vaje, ko se dodatno izobražujemo. Dopolnilno se šolamo tudi v naših izobraževalnih centrih na Igu, v Pekrah in Sežani, tam opravimo usposabljanja v določeni specialnosti."

Pa sprostitev, kakšno pozornost ji namenjate?

Že nekaj let bi radi v našem gasilskem domu odprli fitnes za naše člane. Žal smo doslej to vedno premikali v boljše čase in dali prednost drugim investicijam. Prav tako imamo gasilci tudi skupne hobijem, kot so denimo potapljanje, različna rekreacija, tudi vožnja z motorji. V gasilskem domu imamo sobo za sprostitev, kjer igramo pikado, namizni tenis in nogomet. Ja, gasilski dom je za mnoge naše člane drugi dom."