(INTERVJU) Štefan Čelan: Se je sploh treba čuditi, čemu v vzhodni regiji ni inovacijsko naprednega podjetništva

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
03.11.2021 06:15
Direktor ZRS Bistra Ptuj opozarja na razkorak med kohezijskima regijama. Za potrebe tercialnega izobraževanja vzhodni regiji trikrat manj denarja kot zahodni. Pa tudi o javnih zavodih in njihovi (ne)potrebnosti.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
ZRS Bistra ima svoje prostore v starem delu Ptuja. 
Slavica PIČERKO PEKLAR

Dobrih 27 let se Znanstvenoraziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj v lokalnem in širšem okolju uveljavlja kot institucija za povezavo med in z občinami in državnimi službami, z namenom pomagati pri pospeševanju in vodenju lokalnega in regionalnega razvoja. O tem, kaj in za koga dela ZRS Bistra, smo se pogovarjali z direktorjem doc. dr. Štefanom Čelanom.

Skrb za skladen razvoj

ZRS Bistra je partner v projektu zaDravo, kar vaše delo predstavlja tudi na terenu, med ljudmi. Kaj dela in za koga deluje Bistra?

Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj 
Andrej PETELINŠEK

"Omenjeni projekt je resnično le delček vsega, kar počnemo v našem zavodu. So pa tovrstni projekti, ki krepijo zavedanje o pomenu biotske raznovrstnosti ter zdravega in čistega okolja, še kako pomembni. Ustanovitev znanstvenoraziskovalnega zavoda ima simbolni in družbenoekonomski pomen in vprašanje je, ali se mesto brez znanstvenih in visokošolskih institucij sploh sme imenovati mesto. Z ZRS Bistra je celotno Spodnje Podravje dobilo še vsaj dve pomembni prednosti. Prva je povezana z možnostjo zaposlovanja vrhunsko izobraženega kadra v naši občini, druga pa je povezana s pridobivanjem državnih in evropskih nepovratnih sredstev, ki jih koristijo občina, podjetja, zavodi in nekatera društva."

Ena od nalog ZRS Bistra naj bi bila skrb za skladen regionalni razvoj. Kako in kje se kaže ta vaša orientiranost?

"Samo z veliko dela celotne ekipe ZRS Bistra smo dosegli vpliv na regionalno politiko, kar pomeni, da odločamo o uvrščanju prioritetnih projektov na prednostno listo financiranja iz evropskih sredstev. Ustanovitev funkcionalno zaključene regije Spodnje Podravje in pridobitev statusa mrežne regionalne razvojne agencije je rezultat, ki smo ga s pomočjo županov Spodnjega Podravja z veliko težavo izborili. Večina nalog, ki jih opravljamo pri pospeševanju regionalnega razvoja, je povezana s pridobivanjem evropskih sredstev za občine Spodnjega Podravja za njihove investicije."

Obrtne cone, krožna ekonomija ...

Katere projekte iz zadnjega obdobja, ki so v dobro lokalnega okolja, bi izpostavili?

"V celotnem obdobju našega poslovanja smo preko evropskih in državnih spodbud v Spodnje Podravje zagotovili dobrih 450 milijonov sredstev za občinske projekte in dobrih 40 milijonov za podjetja. V veljavni finančni perspektivi smo v dogovoru za razvoj regij od slabih 89 milijonov sredstev za statistično regijo Podravje zagotovili slabih 25 milijonov evrov za občine Spodnjega Podravja. Iz teh sredstev se financirajo industrijske in obrtne cone v občinah Kidričevo in Majšperk, kolesarske poti med občinami Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Dornava, Juršinci, delno pa tudi kanalizacijski in vodovodni sistemi."

Med 20 zaposlenimi na ZRS Bistra je kar veliko družboslovcev. Mar ni bilo središče osnovano bolj za raziskovalno delo na tehnološkem področju?

"Narava našega dela je takšna, da potrebujemo veliko vrst znanj in kompetenc. Priprava in izvedba posameznega projekta zahteva pravna, ekonomska, tehnološka in humanistična znanja. Pospeševanje razvoja v gospodarstvu mora zajemati celoten sklop invencij in inovacij, od družbenih, programskih tehnoloških, organizacijskih in metodoloških. Na področju gospodarstva in kmetijstva se ukvarjamo s projekti krožne ekonomije. S podjetjem Grega-JK smo razvili polindustrijsko napravo za pridobivanje biooglja s postopkom pirolize. Za napravo smo pridobili evropski patent in je na testiranju na kmetijskem gospodarstvu v Skorbi. Na tej napravi si bodo posamezna kmetijska gospodarstva lahko sama izdelovala biooglje, ki ga nato dodajajo gnojevki in s tem pridobijo suhi granulat. Taka oblika gnojenja je z okoljskega vidika mnogo bolj primerna, saj preprečuje iztekanje nitratov in nitritov v podtalnico."

Financiranje ZRS Bistra vedno razvnema razprave. Od kod vam denar za delovanje?

"Osebno menim, da je ustanavljanje zavodov, ki jih občina stoodstotno financira, nepotrebno. Naloga zavodov mora biti povezana s takšnimi opravili, ki jih občinska uprava ne zna ali ne sme opravljati. Zato naš zavod zgolj 20-odstotno sofinancirajo Mestna občina Ptuj in ostale občine Spodnjega Podravja. Preostanek sredstev za delovanje pridobimo iz državnih, evropskih in podjetniških virov financiranja."

ZRS Bistra sodeluje v projektu zaDravo. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

Kakšna je vloga ZRS Bistre kot povezovalnega člena med izobraževanjem in gospodarstvom v regiji?

"Na zadnjem posvetu, ki smo ga s Trstenjakovo fundacijo opravili v Dominikanskem samostanu, smo nazorno pokazali razkorak med finančnimi vložki, ki jih za potrebe terciarnega izobraževanje na letnem nivoju prejema zahodna kohezijska regija v višini 230 milijonov evrov, vzhodna kohezijska regija pa v višini 70 milijonov evrov. Hkrati pa je vseh 14 nacionalnih inštitutov v zahodni kohezijski regiji, ti na letni ravni prejemajo dodatnih slabih 130 milijonov evrov. Ali se je sploh treba čuditi, čemu v vzhodni kohezijski regiji ni inovacijsko naprednega podjetništva? Da pa o politiki uničevanja razvojnih oddelkov in divji privatizaciji v podjetništvu niti ne govorim. Veseli nas dejstvo, da kljub temu uspevamo v naših podjetjih ponovno vzpostavljati razvojno-raziskovalne oddelke, ki so deležni državnih in evropskih spodbud za zagon invencijske in inovacijske dejavnosti, ki bo pripomogla k dvigu bruto dodane vrednosti na zaposlenega na mednarodno primerljiv nivo."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta