(INTERVJU) Županja Nuška Gajšek: Tako ne moremo ravnati z javnim denarjem

Konec junija je Ptuj obiskala vlada. To se sicer ni zgodilo že pet let. Kako dojemate obisk? 

"Kot sami veste, sem - pred zasedbo mesta županje - delala tudi v poslanski skupini v  Državnem zboru. Zdaj vidim, da šele, ko prideš na lokalno raven, opaziš, kje so določene pomanjkljivosti. Moje osebno stališče je, da so obiski vlade, ministrov in ostalih strokovnih služb na terenu izjemnega pomena. Apel vsem bodočim vladam bi zato bil, naj se tega poslužujejo. Šele na terenu lahko vidiš pravo problematiko. Marsikaj iz pisarne izgleda popolnoma drugače, kot je v praksi. S tega mesta se jim zahvaljujem, da so prišli k nam."

Tukaj se je mudil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Ena osrednjih tem pogovorov je bila hitra cesta Ormož-Ptuj. Kaj ste dorekli? 

"Obvoznica je že 20 let resna tema, o kateri se je začelo ponovno temeljito premišljevati v zadnjih dveh letih. Zaradi povečanega prometa stvari dejansko postajajo nevzdržne. Ustanovili smo medresorsko skupino, v kateri preigravamo različne scenarije. Ministrstvo in DARS sta naklonjena varianti S4, lokalna skupnost pa seveda ne, saj v njej vidijo tisto, kar bi škodovalo lokalnemu okolju in predvsem prebivalstvu. Vztrajali smo, da se najde dodatna varianta - projektanti so predstavili variantno S5, ki je za lokalno skupnost in širšo regijo sprejemljiva, seveda pa ima z vidika financerja tudi pomanjkljivosti - gre namreč za bistveno dražjo varianto. Tukaj ne pridemo skupaj. Dogovor z ministrom je, da ne vztrajamo vsak sebi, temveč da stvari premaknemo. Preigrane so že bile različne možnosti - verjamem pa, da rešitve obstajajo. Za čas izgradnje smo od Ormoža do Markovcev ponudili še eno varianto obvozne ceste, ki bi situacijo rešila začasno. Zna se namreč zgoditi, da se bo istočasno obnavljala tudi Ormoška cesta. Pripravili smo finančno oceno obvozne ceste: okvirni znesek je štiri milijone. S tem smo seznanili tudi ministrstvo, dogovor pa je bil, da naj bi se v roku 14 dneh dogovorili za sestanek - danes (13. 7. op. a) termina še nimamo, verjamem pa, da bodo na ministrstvu obljubo izpolnili. Govorili smo tudi o srednji varianti med S4 (severna nadzemna varianta, ki bi potekala čez Ranco in bi neposredno vplivala na prebivalce) in S5 (severna podzemna varianta od Puhovega mostu do Gajk), ki bi bila finančno vzdržna in lokalno sprejemljiva."

Kako sicer ocenjujete mandat županovanja, ki se počasi približuje koncu? Na položaj vodje najstarejšega slovenskega mesta ste stopili kot prva ženska od osamosvojitve. Kako delo, ki so ga na Ptuju prej opravljali moški kolegi, čutite kot županja? 

"Čas za oceno bo ob koncu mandata, če pa pogledam, kaj mi je skupaj z ekipo občinske uprave in mestnimi svetniki uspelo, sem najbolj ponosna na to, da se pogovarjamo, da zastavljene cilje dosegamo s konsenzom, da četudi nimamo vedno enakih mnenj, pogledov, za dobrobit naših občanov stopimo skupaj, presežemo različnost in se poenotimo. Ženske in moški lahko imamo drugačne poglede, se reševanja problemov lotevamo na drugačen način, velikokrat pa drug drugega potrebujemo, saj lahko le s skupnimi rešitvami doprinesemo k boljšim rezultatom. Ne gre za delo mojih moških predhodnikov ali delo mene kot ženske in primerjav med nami. Do funkcije županje čutim vso odgovornost, sicer se zanjo ne bi odločila. Čutila sem, da lahko temu mestu kot nekdo, ki povezuje, vodi odprt dialog, je pripravljen ponuditi sodelovanje vsem, ki so mestu pripravljeni nekaj dati, pomagati, nekaj dam. Verjela sem, da se da delati tudi drugače -  z roko v roki, brez nenehnih konfliktov in razprtij."

Ste se tekom zadnjih let srečevali z družbenimi omejitvami, ali smo to že dodobra presegli? Razmere, tudi plačne, namreč dokazujejo, da tovrstnih vprašanj še ne velja povsem upokojiti ...

"Osebno izkušenj z družbenimi omejitvami nimam. Skozi zgodovino so se izoblikovali poklici, ki so pogovorno bolj moški ali ženski, čeprav se skozi leta in s hitrimi družbenimi spremembami tudi ta meja že briše. Želela bi verjeti, da za ženske ni ovir in da če si dovolj močno želimo doseči zastavljene cilje, naredimo vse v tej smeri, da nam to uspe. Vem pa, da je včasih za to potrebnega veliko več truda, časa in naporov in da dejanske enakosti še lep čas ne bomo dosegli, saj gre za številne izzive, tudi take, povezane s stereotipi."

Razmišljate o ponovni kandidaturi? 

"Cilj je izpeljati ta mandat in realizirati vse tisto, kar smo si zadali … Če bomo pri tem uspešni, če mi bo skupaj z ekipo sodelavcev občinske uprave uspelo realizirati vse zastavljene cilje, bi si želela nadaljevati po tej poti. Štiri leta je vendarle premalo, saj smo v začetku mandata začrtali pot, zastavili neke okvirje, da pa se bo to odražalo v konkretnih rezultatih, pa bi si želela, da mi ljudje zaupajo še en mandat."

Za Tržnico Ptuj so arhitekti prejeli Plečnikovo nagrado za leto 2021. Projekt po mnenju žirije presega okvire svojega imena, češ da gre celovito prenovo odprtega javnega prostora. Kaj v tem smislu odgovarjate (še danes) številnim mestnim svetnikom in bivšemu županu, ki so bili nasprotniki spremembe? 

"Nagrajenim arhitektom iskrene čestitke. Kljub temu, da je prenovo tržnice spremljalo ogromno nasprotujočih si mnenj, opažamo, da je postala prostor, kjer se ljudje zadržujejo, družijo. Novo urejeni prostor na tržnici je zaživel po naših pričakovanjih. Ljudje so tržnico "vzeli za svojo", jo dobro sprejeli. Opažamo, da posedajo po stopnišču in na novih stolih, ki so po prostoru različno razporejeni. Ugotavljamo, da se je zadrževanje ljudi na tem območju povečalo. Ta prostor postaja dnevna soba mesta. Družine jo koristijo za preživljanje prostega časa, ob sproščenem klepetu na kavi, medtem ko otroci veselo kolesarijo, se vozijo s skiroji, se igrajo na najrazličnejše načine. V času epidemije smo še posebej zaznali, kako je postala prostor, kjer ljudje v času malice popijejo kavo, pomalicajo, se družijo v "mehurčkih", kar ta velika tržnična površina omogoča. Na tržnici smo bili priča tudi raznim prireditvam in prostor daje občutek, da se lahko zlije z najrazličnejšimi vsebinami."

Ptujski mestni svetniki so maja potrjevali dokumente za projekt revitalizacije Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami. Glasne so bile predvsem skrbi o morebitni podražitvi projekta Vrazov trg. Je slednje dejstvo, ki ga je treba enostavno sprejeti (sploh zato, ker se tudi v splošnem draži gradbeni material)? 

"Nedavno smo podpisali pogodbo z izvajalcem za gradbeno obrtniška dela. Glede na znesek projekt zaenkrat ostaja v okviru ocenjene vrednosti investicijske dokumentacije. Največja bojazen je seveda arheologija, za katero upamo, da ne bo prinesla večjih presenečenj. Obenem pa upamo tudi, da se stanje po epidemiji čim prej normalizira in da cene materialov ne bodo rasle v nebo. Mislim, da se bo pri stroških arheologije dalo pogajati in obetamo si, da bomo na kraju samem minimizirali tisti obseg, ki je bil opisan v kulturno-varstvenih pogojih. Zagotovo si obetamo racionalizacijo tudi pri nabavi scenske tehnike in še kje."

Sveža polemika je tudi napovedano rušenje Koteksa. Več kot devetdeset akademikov in strokovnjakov vas v odprtem pismu prosi, da od rušitve nekdanje usnjarne odstopite. 

"Tudi to je zgodba z dolgo brado. Stavba že več let ni vzdrževana; glede na proračun občine in vložek, ki bi za obnovo bil potreben, pa lahko rečem, da občina sredstev za obnovo nima oz. bo prednostno naslavljala druge projekte. Za občino ter za trenutno vodstvo (z mano na čelu) je trenutno bistveno bolj kot obnova Koteksa pomembna arheologija in vprašanje, kam jo bomo spravili. Nedokončan je še Dominikanski samostan; mi moramo - preden se lotimo novih - dokončati odprte projekte. Imeti 10 odprtih projektov, ki jih ne dokončaš, ni racionalno. Tako ne moremo ravnati z javnim denarjem! Dva gradbena strokovnjaka sta izrecno povedala, da je stavba v zelo slabem stanju ter da se sicer da sanirati, a za neprimeren finančni vložek. Poleg tega sta oba opozorila, da je stavba nevarna in da obstaja možnost hipnega rušenja določenih delov; mi vemo, da se stavba ne bo sesula sama vase, a poglejte - ko imam jaz črno na belem napisano, da je stavba nevarna, bom tudi osebno odgovorna, če se zaradi neukrepanja kdo poškoduje. Če se s stroko strinja še ministrstvo ter da zeleno luč za rušitev, si ne moremo privoščiti, da tega ne bi storili. Nato bomo pa šli v javni arhitekturni natečaj - to pa pomeni, da bodo vsi, ki so podpisani v pismu in ki imajo potrebna znanja, imeli priložnost, da to tudi pokažejo."

Pa arheološko razstavišče? 

"Projekt zaenkrat stoji. Najbolj optimalna rešitev bi bila v objektu nekdanje žitnice v okviru grajskega kompleksa na Ptuju bi uredili arheološki muzej. V stavbi, katere skupna površina je okoli 4000 m2, so depoji in skladišče razstavne in druge opreme. Klet in zgornja etaža pa sta prazni. Od leta 1969, ko je bila dodeljena muzeju v upravljanje, so jo v celoti namenili etnološki zbirki, zbirki mask in vinarski zbirki. Stavba je sedaj v dokaj slabem stanju in za njeno usposobitev je potrebno izdelati temeljit konservatorski program, opraviti gradbeno-sanacijska dela in na koncu pristopiti k notranji ureditvi in postavitvi zbirk. Na seznamu strateških projektov države se omenjeni projekt žal ni znašel. Mestna občina Ptuj je na Vlado RS in pristojno ministrstvo skladno z pozivi naslavljala sezname prioritetnih projektov, za katere ocenjujemo, da imajo izjemen pomen za razvoj in podobo našega mesta. Ne glede na to, da nas ni na seznamu, se bomo še naprej, kot že doslej, trudili pridobivati sredstva za projekte, v katere verjamemo in menimo, da so za naše mesto nujni, pomembni, zato upamo, da bomo z lastnikom, to je država, uspeli najti skupen jezik za sodelovanje."

V zadnjih letih se v mestu "prebuja" gradnja novih večstanovanskih objektov. Prej se v ta segment ni pretirano vlagalo. Kakšni so urbanistični načrti občine v tem pogledu, sploh z ozirom na to, da je srednjeveško mestno jedro glavni "adut" Ptuja? 

"Pomanjkanje stanovanj na ravni celotne države je dejstvo. Po nekaterih ocenah manjka kar 20.000 najemnih stanovanj (samo v MO Ptuj se na vsakokratni razpis prijavi več kot 100 prosilcev, verjetno pa so potrebe še veliko večje), zato cene stanovanj rastejo; to seveda pomeni, da moramo naslavljati to problematiko in zagotavljati dostopnost do stanovanj. Tega sem se lotila že takoj ob nastopu svojega mandata in vsa prizadevanja tečejo v smeri izgradnje neprofitnih stanovanj. MO Ptuj je v sklopu priprave OPN sicer izdelala Urbanistični načrt mesta Ptuj kot obvezno strokovno podlago, v letu 2021 pa je pričela z aktivnostmi preveritve možnosti izdelave urbanistične zasnove mesta Ptuj (ki po zakonu ni obvezna), s ciljem podaje natančnejših odgovorov razvoja mesta v srednjeročnem obdobju. Mesto torej ima izdelane vse potrebne akte v skladu z zakonodajo, se pa zavedamo potreb in dinamike javnosti (fizičnih in pravnih oseb) ter potreb in pomena razvoja družbene infrastrukture, zato bomo ustrezno ravnovesje poskušali udejanjiti prav z urbanistično zasnovo mesta Ptuj. V MO Ptuj seveda podpiramo tudi zasebno iniciativo; seveda so nekje cene šle v višave ampak večina takih nakupov sprosti na drugi strani stanovanjsko enoto po dostopnejših cenah; dejstvo pa je dokler bo stanovanj premalo in bodo potrebe in povpraševanj večje se bodo cene dvigale. Zato je nujno, da se spodbuja vse oblike stanovanjske gradnje, saj bomo samo na tak način vsej delno vplivali na ceno. Tudi tukaj je potrebno vedeti, da veljavna prostorska zakonodaja že predvideva pozidavo – ta je bila določena že pred desetletjem in vanjo samovoljno občina ne more posegati; zato ima občina glede tega zvezane roke, čeprav so očitki o prenaseljevanju določenih območij na mestu. V tem trenutku se v MO Ptuj napoveduje gradnja okoli 100 novih tržnih stanovanj." 

Načrtovana je tudi gradnja dveh modernih blokov na Ptuju, na Zadružnem trgu na desnem bregu Drave. Z Drave GP so nam pred časom na vprašanje o spornosti gradnje odgovorili, da je načrtovana gradnja dvignila veliko prahu le zato, ker predstavniki medijev javnosti sporočamo polresnice in nepreverjene informacije. Kakšen je vas odnos do navedenega? Je bilo res preveč senzacionalizma, ali gre zgolj za neupravičene namige? "Območje enote urejanja prostora na desnem bregu Drave se v skladu z OPN ureja s prostorskimi izvedbenimi pogoji iz OPN.  Gradnja je na tem območju dopustna, tako da je v nobenem primeru ne bi mogli prepovedati in preprečiti. Stališče MO Ptuj pa je, da je načrtovana gradnja blokov na Zadružnem trgu dopustna iz prostorskega izvedbenega dela OPN, ne pa tudi iz strateškega, kar smo zapisali v svojem mnenju, ki pa ni bilo upoštevano, saj sta nas v svojem mnenju negirali dve ministrstvi – kulturno in okoljsko. Vsako dodatno stanovanje pomeni reševanje stanovanjske problematike, zato nas po drugi strani veseli, da se na Ptuju gradi več stanovanj, ki jih res kritično primanjkuje."

Po letih čakanja se je na področju gradnje urgentnega centra stvari končno premikajo. Ob obisku vlade ste za gradnjo sicer dobili dokončno zeleno luč.

"Lokalna skupnost in gospodarstvo sta že pred leti sprejela stališče, da je urgentni center izjemnega pomena. Gre za bazen skoraj 100.000 ljudi, ki bodo z gradnjo UKC imeli boljši dostop do zdravstvenih storitev. Lokalne skupnosti in gospodarstvo so že pred leti zagotovili sredstva za sofinanciranje, zato upamo, da smo se res premaknili z mrtve točke in da bo, kot je bilo napovedano, do konca leta 2023 urgentni center tudi stal. Naši ljudje si zaslužijo dostopno in kakovostno javno zdravstvo. Glede na to, da je sklep sprejet, pričakujem, da se bodo končno začela tudi dela."

Zanimivo je, da si je za ta projekt močno prizadeval tudi gospod Andrej Čuš."Mislim, da bi bilo zelo nehvaležno izpostavljati posameznike, saj boste v vsaki občini našli take, ki so si za to resnično zelo prizadevali; dejstvo pa je, da so določeni poslanci k premikom tudi zares pripomogli! Pri tem projektu je več let in skozi več mandatov vlad, ministrov in svetov zavoda resnično sodelovalo veliko posameznikov in slehernemu, ki je odigral pomembno vlogo pri tem, da so se zadeve premaknile z mrtve točke, smo lahko hvaležni."

Še kakšna beseda o Visoki šoli na Ptuju, ki ima trenutno le peščico vpisanih študentov. Kakšne so ambicije glede tega področja? Kje stojite v odnosu to nizkega vpisa in nadaljnjega obstoja šole? "Pred leti smo ustanovili Revivis, ki je tudi ustanovitelj Visoke šole. Že takrat smo si obetali koncesijo. Nobena vlada še žal doslej ni odprla tega zakona. Program bionike je konec koncev zelo dober in perspektiven, vendar bo takšen, kakršen je sedaj, na dolgi rok težko preživel. Želeli bi si ga spraviti pod okrilje katere od fakultet ali pa sami pridobiti koncesijo. Vanj verjamemo. Tudi to je bila ena od tem, o katerih smo želeli govoriti z vlado, žal pa ministrica takrat ni prišla na Ptuj. Pred tem pa smo imeli tudi že posvet skupaj s Fundacijo dr. Antona Trstenjaka, kjer smo opozorili na te stvari; ob tem tudi na beg možganov in na to, da se naši visoko izobraženi mladi zaposlujejo v tujini. Samo po sebi s tem ni seveda nič narobe. Problem je, da zunaj ostajajo zato, ker pri nas ne najdejo perspektive. Vpis na Visoko šolo pa seveda ni takšen, kakršnega bi si želeli; menim, da je tako zato, ker je študij plačljiv. Če bi imeli koncesijo, bi imeli na Ptuju brezplačen študij! To je tista točka preloma. Vsekakor pa se nam zdi pomembno, da omogočimo dokončanje študija vsem, ki so se že vpisali in ta študij plačali."

Prizadevate si torej, da bi mladim ljudem omogočili študij doma. Že v preteklosti ste dejali, da Ptuj zanima predvsem možnost študija arheologije. Kaj pa šolanje za druge poklice? "Peljali smo aktivnosti, s katerimi smo na Ptuj želeli pripeljati nove študijske programe, vezane na trend staranja in problematiko s tem v zvezi. Konkretnih dogovorov nismo dorekli, interes pa še vedno ostaja. Glede na bogato arheološko dediščino bi si na Ptuju, kot rečeno, želeli študij arheologije, obenem pa tudi študij zdravstvene nege, fizioterapije, medicine …"

Tudi z ozirom na Ormoško, kjer vedno gneča, se splača misliti tudi na to, kako mestu spodbuditi trajnostno mobilnost. "V MO Ptuj smo v zadnjih nekaj letih dali poseben poudarek trajnostni mobilnosti, saj se je uredilo parkirišče P+R z navezavo na brezplačno izposojo koles Pecikl (4 postaje), pešačenje se promovira čez mnoge »mehke« projekte in aktivnosti, kot je Jane's walk ... Vzpostavili smo prvo linijo brezplačnega mestnega avtobusa, za starejše občane smo poskrbeli z vzpostavitvijo storitve Šoferko, ki jim omogoča brezplačne prevoze po opravkih. Prizadevamo si za vzpostavitev integriranega mestnega potniškega prometa po vzoru Maribora in Ljubljane.Pred nami je obsežen cikel investicij v regionalne kolesarske povezave in nadaljevanje s kolesarskimi povezavami po sami občini, kar zagotovo pomeni aktivno vključevanje načrtovanja prostorskega razvoja občine. Investicije dajejo poseben poudarek vidiku trajnostne mobilnosti, saj že pri samem projektiranju upoštevamo smernice in potrebe prebivalcev ter jih tako vključimo v projekte (tukaj mislimo tiste projekte, ki niso prometnega značaja)."