Ob omembi diatonične harmonike oziroma frajtonarice, kakor jo najraje imenujemo, najprej pomislimo na legendarnega Lojzeta Slaka. Mnogo jih v današnjih časih poprime zanjo, a le redkim zazveni tako jasno in bogato kot Siniši Čehu. Šele 31 let star harmonikar iz Trnovske vasi se lahko ponaša z zavidljivo prehojeno glasbeno potjo na področju narodno-zabavne glasbe, s katero je postal prepoznaven po skoraj po vsej Sloveniji.
Niti za eno uro vaje mu ni žal
Pri komaj štirih letih je ob poslušanju radijskih oddaj s prvo harmoniko Siniša osvajal prve melodije. Pri tem so njegovi domači hitro prepoznali njegov talent in ga vpisali k uram klavirske harmonike. A ta ni bila tista "ta prava". Pri desetih letih se je zaljubil v diatonično harmoniko, katere ni izpustil vse do danes. Prvo harmoniko mu je izdelal njegov prvi mentor Alojz Furjan, ki mu kmalu ni imel več kaj pokazati, zato se je Siniša sam spopadel s tablaturami in prstnimi redi svojega vzornika Zorana Lupinca. Vadil je 4 do 6 ur na dan in še danes s ponosom pove: "Niti za eno uro vaje mi ni žal, saj je glasba nekaj najlepšega. Meni preprosto lepša dni."
Babica mu je približala lepoto glasbe
Znanje predaja v svoji glasbeni šoli
Siniša je poznan po širini svojega repertoarja, saj med vsakodnevno večurno vajo išče zmeraj nove izzive. Iz svoje frajtonarice izvabi skladbe vseh glasbenih žanrov. Hudomušno bi lahko rekli, da jo odloži le, ko spi. Svoje znanje, tehniko in dovršenost igre zadnjih nekaj let deli tudi med učence v svoji glasbeni šoli. Njegovi učenci dosegajo dobre rezultate na tekmovanjih ter prevzemajo njegov entuziazem in veselje do glasbe, ob igranju njegovega harmonikarskega orkestra pa prav vse zasrbijo pete. Odličnih rezultatov pa se ne gre nadejati brez podpore domačih, kateri iz dneva v dan potrpežljivo poslušajo zven njegovih harmonik in ga podpirajo, ko morda za hip pojenjajo moči, za to jim je Siniša izjemno hvaležen, domači in vsi, ki ga poznajo pa ponosni nanj.