Jana Gerl, rojena Primorka, je poklicno pot v turizmu začela pred dvema desetletjema s selitvijo na Ptuj. Nekdanja učiteljica italijanščine je izkoristila priložnost in znanje tujega jezika ter se najprej preizkusila kot turistična vodnica na gradu, kasneje, ko je pridobila licenco, tudi po najstarejšem slovenskem mestu. "In ko sem začela to delati, sem ugotovila, da je to zame. Ljubezen do zgodovine in pedagoški poklic. Če si turistični vodnik, moraš imeti nekoliko občutka, kako stvari povedati. Nimaš omejitev, gibaš se, zunaj si. Spoznala sem, da mi to ustreza. Srečaš zadovoljne ljudi. In to zadovoljstvo te zasvoji in tega kar ne moreš nehati delati," o tem, kaj jo žene, razmišlja Gerlova.
Sčasoma so, pravi Gerlova, s somišljeniki želeli začeti nekaj drugačnega, zato so pred petimi leti ustanovili Zavod Tura Ptuj: "Takratne štiri ustanoviteljice smo naredile drugačne produkte, drugačna vodenja. Čez leto, dve pa se je začelo govoriti o kreativnem turizmu. Zato smo na Ptuj povabili delavnico. In ugotovili, da je to, kar delamo, kreativni turizem. Mi smo se s tem ukvarjali, nismo pa vedeli, kako se mu reče. Potem smo videli, da to postaja trend. Zmeraj več je individualnih gostov, ki jim moraš ponuditi doživetja, nekaj drugačnega, bolj zanimivega. Ne tisto suhoparno vodenje po mestu. In zdaj imamo samo takšno, drugačno ponudbo. A če nas kdo pokliče in hoče le vodenje po mestu, mu zagotovimo tudi to. A je tudi to nekoliko drugačno."
Ptujski rov privlači
Njihov paradni konj, pravi Gerlova, so zdaj doživetja v rovu pod ptujskim gradom: "Pri tem sodelujemo s Ptujčanom Marjanom Ostroškom. Pred dvema letoma smo uvedli vinske degustacije v temi, lani smo jim priključili degustacije piva, letos vodenje, saj smo videli, da ta rov ljudi neverjetno zanima. Ugotovili smo, da je, čeprav ni star, o njem pravzaprav kar precej povedati. In termini za vodenja so bili povsem polni. Letos smo ponudbi dodali pobeg iz grajskega rova, ki je igra za družine." Poleg že omenjenih inovativnih vodenj ponujajo vinska potepanja, pri katerih se obiskovalci s kozarcem v roki sprehodijo od lokacije do lokacije, pokušajo vino in poslušajo zgodbe o vinu s Ptuja. Pa kolesarjenje. So tudi organizatorji vse bolj prepoznavne Kuhne na dvorišču. "Ta je stara toliko, kot smo stari mi. Se pravi, letos je peto leto.
Ker se poudarja lokalno, smo hoteli narediti kulinarično tržnico z lokalnimi ponudniki. Dati priložnost lokalnim gostinskim ponudnikom. Začeli smo jo v Fürstovi hiši. Letos pa je k organizaciji pristopil Zavod za turizem Ptuj in smo se julija preselili na ptujsko mestno tržnico, kjer je bila Kuhna na dvorišču zelo dobro sprejeta. Obisk je bil odličen in vsi gostinci so bili zelo zadovoljni," je vesela Gerlova. Naslednjo bodo postavili v začetku septembra, v času Dobrot slovenskih kmetij. Že od prve sezone se namreč z njimi povezujejo, se dopolnjujejo in tudi upoštevajo njihov vsakoletni poudarek. Letos bo to govedina, zato bodo gostinci za eno od dveh jedi uporabili goveje meso.
Mi smo se s tem ukvarjali, nismo pa vedeli, kako se mu reče
Zadnji konec tedna v septembru pa bo v njihovi režiji zaživel še tretji Festival ptujskih zgodb, spomni Gerlova: "Ker smo začeli razvijati produkte kreativnega turizma, smo želeli to približati Ptujčanom oziroma pridobiti zgodbe. Da jim približamo mesto na drugačen način. Lani smo imeli zelo dober obisk na vseh prireditvah. Letos bomo znova gostili Ptujčane, ki nam bodo predstavili zgodbe."
Prihodnost v kreativnem turizmu
Pri sedanjem vzponu kreativnega turizma, razmišlja Gerlova, gre za spremembo globalne zavesti: "Ljudje so najprej odkrili masovni turizem, ta trikratni s - sea, sun, sand (morje, sonce, pesek). In je bilo tisto 'vau'. Potem so bila v ospredju organizirana potovanja. A se človek zasiti in vidi, da bi lahko bilo malo drugače. Ni več za klasične poti, hoče nekam izven, nekaj drugega. Se mi zdi, da je to zdaj kar globalno. Da imaš ponudbo samo za družinico ali za par. Pa da je nekaj drugačnega." Pravi, da so se pri oblikovanju doživetij nekoliko zgledovali po sebi, po tem, kako potujejo z družino: "Ta trend se je nakazoval že nekaj časa. A traja, da pride v zavest ljudi. Res pa je s tem, ko je to postal trend, nastala tudi večja konkurenca. Kar ni nikoli slabo. Zlasti za destinacijo ne. Ker ima potem kaj ponuditi. Kot ponudniki pa se moramo bolj potruditi, razviti bolj inovativna doživetja." Tudi pri tem trendu v turizmu, pravi Gerlova, je bil morda severovzhodni del države kakšen korak v zaostanku: "A verjetno tudi zaradi politike krovnih organizacij. Vedno se je promoviralo centralni del in zahod. Zato smo vedno malo zaostajali. Mislim, da je prav ta koronski čas pripomogel k zavesti na Ptuju, da je individualni turizem prihodnost Ptuja. Lani je bil tako storjen ogromen premik. Prej je bilo veliko samo prehodnih gostov, ki niso prišli sem zaradi Ptuja in okolice." In čeprav letošnji julij morda ni bil tako uspešen kot lanski, ugotavlja Gerlova, je bilo letos še več povpraševanja po njihovih produktih.
Zato tudi priložnost za Ptuj v prihodnje vidi prvenstveno na področju kreativnega turizma v povezavi z zunanjimi aktivnostmi: "To bo tudi Slovenska turistična organizacija v naslednjih dveh letih veliko promovirala. Kolesarske poti, pohodništvo. To smo tudi mi vključili v ponudbo. Mislim, da je Ptuj na odlični lokaciji, predvsem za manj zahtevne turiste, kar se tiče gibanja. Ker ponuja predvsem ravnice in nižje hribe. Za tiste, ki so malo bolj zahtevni do sebe, pa so tudi Haloze, kjer so hribi bolj strmi. Super lokacija za pohodništvo, nič zahtevnega. Pri tem je treba povezati aktivnosti na prostem s kulinariko in vinom pa seveda zgodovino Ptuja. Mislim, da je to zmagovalna kombinacija."
