Damijan Toplak
Podjetje PharSol s sedežem v Hočah, katerega direktor je 30-letni Miha Rajh, ki je z bratom Juretom (ta je študent magistrskega študija logistike v Celju) tudi lastnik tega podjetja, je za svoj izdelek CryoHolder prejelo priznanje Štajerske gospodarske zbornice za eno najboljših inovacij v Podravju v letu 2020. Ob PharSolu so bila z zlatim priznanjem nagrajena še eno hoško podjetje - Ledinek Engineering, ter mariborski podjetji Lumil in U-Centrix in podjetje Izoelektro iz Limbuša.
Kakor razlaga Rajh, je ime podjetja PharSol skrajšano iz angleških besed Pharmaceutical Solutions ali farmacevtske rešitve, nagrajeni izdelek CryoHolder pa je unikatno laboratorijsko orodje, ki omogoča hitro, varno in predvsem enostavno prenašanje posodic za zamrzovanje (kriovial), v katerih se hranijo biološki vzorci na ekstremno nizkih temperaturah, pri -196 stopinjah Celzija. "Podeljeno priznanje potrjuje, da je bil v domačem krogu prepoznan potencial našega izdelka, kar nam tudi pomaga pri dostopu do večjih strank," pove podjetnik.
Kolebal med strojništvom in biotehnologijo
Miha Rajh je po izobrazbi magister biotehnologije. V mlajših letih se je odločal med študijem strojništva in biotehnologije in se na koncu odločil za slednjega, tudi zato, ker ga je mikalo življenje v Ljubljani. Pravzaprav ga je za to področje v dijaških letih navdušil profesor biologije Dragan Bosnić na mariborski Prvi gimnaziji. Miho so namreč zanimali kompleksni procesi v celicah. Na prvi stopnji je študiral mikrobiologijo, na drugi je nadaljeval z biotehnologijo - oboje na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Podjetje je ustanovil že konec leta 2016 in je trenutno dejavno na treh področjih - prodaja opreme za proizvodnjo zdravil (bioprocesna oprema), prodaja zaščitne opreme ter razvoj lastnih produktov, kamor sodi že omenjeni izdelek. To aluminijasto orodje v obliki svinčnika omogoča prenos zamrznjenih kriovial, plastičnih posodic, v katerih se shranjuje biološki material za proizvodnjo zdravil ali pa v biobankah izvorne celice.
Izdelek pretežno prodajajo v Sloveniji in v državah članicah EU, dogovarjajo pa se še z distributerji za Kanado, ZDA, Mehiko, Izrael in Indijo. Trenutno imajo šest zaposlenih, in čeprav sta sedež podjetja in skladišče v Hočah, večino posla poteka iz prodajne pisarne v Ljubljani. Letos naj bi prihodke z lanskih 65 tisoč evrov povečali že na 390 tisoč evrov, v prihodnjem letu ciljajo na 600 tisoč evrov. Pri proizvodnji izdelkov sodelujejo s črnomaljskim podjetjem Špica in izlaškim podjetje Aki, ki imata še dovolj proizvodnih kapacitet in obe tudi kratke čakalne dobe, kar je za PharSol ugodno.
Lastni produkti so dodana vrednost
O epidemiji globalnih razsežnosti, pojavu novega koronavirusa, Rajh pravi, da je farmacevtsko industrijo prisilila k temu, da sodeluje pri razvoju cepiva in zdravila. "Trenutno v svetu poteka od 32 do 40 kliničnih študij, nekako najdlje pri razvoju cepiva pa je ameriško podjetje Johnson & Johnson. Pričakujem, da bi lahko bilo preizkušeno in varno cepivo za novi koronavirus na voljo v drugem četrtletju prihodnje leto," pove sogovornik. Njegovo podjetje sodeluje s farmacevtsko družbo Lek, v njenem razvojnem oddelku v Mengšu je bil Rajh nekaj časa zaposlen na področju biofarmacije. Sodeluje tudi z biotehnološkim podjetjem Acies Bio, prav tako z različnimi fakultetami in raziskovalnimi institucijami.
Rad kuha, kolesari in teče
Čeprav Miha Rajh večino časa preživi v Ljubljani, pove, da še čuti utrip življenja v Hočah, ki se po njegovem zelo hitro razvijajo tako po številu prebivalstva kot podjetij, ki poslujejo tam. Pravi, da so Hoče logistično zelo dobro povezane z drugimi regijami. Okolje v Hočah je prijetno za bivanje in šolanje, tudi Maribor je blizu. V Mariboru je Rajh v mladosti treniral vaterpolo, zdaj pa v prostem času, kolikor ga ima, rad kuha, teče in kolesari. Poslovno bi rad zaključil kakšen MBA-študij, da se izpopolni na poslovnem področju. Z lokalnim okoljem ga povezuje tudi to, da je od domače občine Hoče - Slivnica prejel subvencijo za samozaposlitev v podjetju.
Za svoje podjetje računa, da bo ostalo v sedanjem, zasebnem lastništvu. Če bodo iskali vlagatelja, bi jim ta poleg vsaj 250 tisoč evrov svežega kapitala za določen odstotek lastništva v podjetju moral odpreti nove posle ali omogočiti novo znanje. Za konec oktobra pa so se prijavili na investitorsko konferenco v Ljubljani. Predvsem pa želijo razvijati lastne izdelke, ker to prinaša najvišjo dodano vrednost. Trenutno največ vlagajo v prodajne in marketinške kanale, nimajo pa toliko kapitala, da bi si lahko privoščili standarde in certifikate, ki so nujni pri proizvodnji za farmacevtsko industrijo.
Na začetku pomagali stari starši
Pri razvoju podjetja so si veliko pomagali z (ne)povratnimi sredstvi Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), tudi leta 2017 za razvoj že omenjenega in sedaj nagrajenega izdelka CryoHolder. Konec minulega leta so od SPS prejeli tudi ugodno konvertibilno posojilo. "Za mladega podjetnika je ključna podpora ekosistema, kar smo imeli zagotovljeno z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem, in da ima dostop do financiranja, kar smo mi imeli s SPS. Pri začetnih 23 tisočih evrih za zagon podjetja pa smo prejeli pomoč mojih starih staršev, za kar sem jim še danes hvaležen," razlaga sogovornik. V podjetju sodeluje tudi z Janom Kukovcem, sošolcem iz študentskih let, s katerim sta že takrat organizirala nekaj start-up vikendov pod imenom Biostartup. V Mariboru ohranja podjetniške stike v okviru konference Podim in iniciative Start-up Slovenija.
