Od leta 2007 je direktor občinske uprave Občine Cerkvenjak, pred tem je bil pet let vodja režijskega obrata občine. V dnevih zaprtja šol in drugih omejitev zaradi epidemije, morajo v družini, kakor številni, usklajevati vsa opravila. V tem obdobju ob občasnem dežurstvu na delovnem mestu namreč večino dela opravi od doma v Gornji Radgoni.
Čas zase
Ko delam od doma, sem med 8. in 13. uro tudi učitelj sinovoma, pripravim nam kosilo in še za kako uro treninga si planiram večkrat na teden," z nasmehom doda. Ta čas si vzame samo zase, čeprav z družino sicer tudi športajo skupaj. "Skoraj vsakodnevni trening je moj odklop. Misli se zbistrijo, ko se nadiham svežega zraka in umirim dušo v naravi. Pri tem gre zahvala ženi, ker me pri tem podpira in takrat prevzame ostale obveznosti," pove.
Delo od doma pa se tako ob vseh domačih opravilih pogosto zavleče pozno v noč. "Moje delo je raznoliko - interdisciplinarno in zahteva veliko strokovnosti, poznati moram vsa področja dela sodelavcev, s katerimi smo dobro uigrana ekipa. Delo je vseskozi zanimivo in me veseli," razloži Kraner, po poklicu strojni tehnik, diplomirani inženir gradbeništva, specializiran za promet in nizke gradnje, ki ima opravljeni znanstveni in strokovni magisterij iz upravnega prava, vpisan ima tudi doktorat.
"Pomembno je, da izkoristiš življenje"
Ob tem pa tudi svoje športno udejstvovanje nadgrajuje. Zadnji dve leti trenira tudi triatlon: "Tek in kolo sta mi bila od nekdaj blizu, moje dolgo neizpolnjene sanje že iz otroštva so bile, da bi enkrat vozil hitro kolo - specialko. Takšna kolesa sem videval z dvorišča domačije v Selcah, na cesti, po kateri so pogosto trenirali kolesarji Perutnine Ptuj." Sedaj je član Kolesarskega društva Selce, pod okriljem katerega tudi tekmuje, kot tekač je včlannjen v Športno društvo Majstri Lenart. Posebej se veseli zimske lige, ko ne glede na vremenske razmere člani vsako nedeljo zjutraj tečejo s Polene (Lenart) v Zavrh, občasno tudi na Pohorje. "Tudi v snegu, mrazu in dežju tečemo," doda z nasmehom. Sicer pa se je udeležil že več trail ultramaratonov (do 100 kilometrov) in nekajurnih tekov, ki temeljijo na vzdržljivosti.
Prvega je pretekel v Ljubljani
"Na svoj prvi maraton sem se odpravil v Ljubljano, od 30 kilometra sem imel zaradi pomanjkanja magnezija in soli ter elektrolitov močne krče, a sem vztrajal do konca. Z nekaj koristnimi nasveti in motivacijo mi je pomagal eden od tekačev, ki sem ga prvič videl, a se je z menoj ustavljal, me motiviral. Naučil sem se, da je na maratonu nujno imeti s seboj ali pa na postankih zaužiti kocko sladkorja in ščepec soli. Skupaj sva nato tekla v ritmu udarcev metronoma, ki ga je imel za pasom. 500 metrov pred koncem pa naenkrat on ni zmogel več, tedaj sem stekel nazaj, prijela sva se za roke in skupaj pritekla do cilja," se spominja nepozabne izkušnje. Vsak naslednji maraton je le potrditev njegove misli, da maraton v resnici pretečeš v glavi.
Sedaj zaradi omejitev gibanja trenira v okviru meja svoje občine, Gornje Radgone, kjer biva z družino, trening plavanja trenutno žal ni mogoč. "Poleti plavam v bližnjem jezeru Liebmannsee v avstrijski Radgoni in v murskosoboški gramoznici, med letom pa v olimpijskem bazenu v Radencih, kjer nas trenira več triatloncev," pravi. Če mu bo zdravje dopuščalo, si želi premagati Ironman, najbolj znan in najbolj zahteven triatlon na svetu - 3800 metrov plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka brez odmora.
Tudi smuča rad, a po nesreči pred dvanajstimi leti veliko bolj previdno. Med smučanjem v Avstriji si je na dveh mestih zlomil hrbtenico. "Zelo sem bil srečen, ko sem začutil noge. Potem devet let nisem smučal, sedaj varno in počasi v družbi sinov, žene in prijateljev," pojasni.
Višine se ne boji več
Plavati se je naučil šele ob koncu osnovne šole, danes pa brez težav preplava nekaj kilometrov. "Kot otrok tudi nisem upal na vrh razglednega stolpa v Zavrhu. Še na polovici nisem upal pogledati navzdol, dlje pa tako nisem prišel. Z leti je strah splahnel in višina me ima zdaj rada," pove. Ob vsem navedenem ima še eno veselje, letenje. Ima licenco ULN za pilota športnega letala in motornega zmaja, je aktivni član Aero kluba Sršen Cerkvenjak. "Če si nekaj postaviš za cilj, garaš in pri tem vztrajaš, lahko ta cilj dosežeš. Pomembno je, da izkoristiš življenje, da, ko pogledaš nazaj, lahko rečeš, da si zares živel. Pozno sem se naučil plavati, danes v 45 minutah preplavam 2,5 kilometra. Hitro kolo in tek? Ob delu in odraščanju na veliki kmetiji v otroštvu? Danes v obojem tekmujem. Vse se da!," je prepričan Vito Kraner. "Želim si, da bi ljudje bolje poznali pomen gibanja. Lahko je tudi samo kratek sprehod. Premagali bomo covid-19 in iz teh razmer izšli močnejši," še svetuje in zato upa, da bo pri svojem športnem udejstvovanju srečeval več ljudi pri rekreaciji.
