Slavica Pičerko Peklar
V ptujskem predmestju, se prebuja v nov dan, ko nas večina najbolj trdno spi: "Potrebujem zgolj štiri ure spanja in tako lahko preostalih 20 ur delam in razmišljam. Te dni vstanem že ob drugi uri in pričnem dan ob siju lune, v blaženi tišini in ob poslušanja nočnega programa Radia Ognjišče." Na mizi ima šopek belo in rumeno cvetočih narcis, ki omamno dišijo. "So pa izredno strupene in se ni priporočljivo igrati z njimi, posebno strupene so čebulice. Lahko pa bi si, v izrednih razmerah, ko bi nam primanjkovalo hrane, privoščili kako čebulico tulipana in gladiol in bi preživeli," razlaga novodobni graščak, sicer profesor biologije in kemije na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.
Ekološka tržnica, milarna pri dvorcu
Z vsem srcem se tako predaja urejanju fakultetnega botaničnega vrta. To pomlad veliko časa posveti urejanju grajskega parka pred dvorcem, kjer že nastaja vrt z nasadom zdravilnih, aromatičnih, uporabnih in strupenih rastlin ter rastlin za pripravo zelenih zdravil za potrebe farmacevtske industrije. Nekoliko počasneje bo šlo z urejanjem samega dvorca. "Veliko dela me čaka, saj je ta dolga leta propadal. Že preteklo leto, ko se je že napovedovalo, da bo ptujska mestna občina dvorec ponudila v prodajo, sem si za nekaj časa izprosil ključe in po dvorcu pospravil za zadnjimi stanovalci. Nič mi ni bilo težko, se je pa našel kdo, ki je malo čudno pogledal, ko me je videl tam s samokolnico in kupom smeti. No, ni bilo vse za vstran, kak predmet sem obdržal, da bo spominjal na nekdanje čase," pravi Ignac Janžekovič, ki je vse življenje skrbno ravnal z denarjem, ob redni službi pomagal še na domači kmetiji. Pravi, da je, ko postoji tam pri dvorcu, ki bi se mu marsikdo izognil v velikem krogu, češ, koliko dela, nadvse srečen.
Nakup je življenjsko poslanstvo
Ignacij Janžekovič je kot bližnji sosed dolga leta opazoval propadanje Ristovca. Z bratom Marjanom sta tako že pred več kot petindvajsetimi leti pripravila idejno zasnovo za njegovo oživitev: "Kot naravoslovca sva prihodnost povezala s svojim znanjem, tudi s kmetijsko dejavnostjo, ki je doma na naši kmetiji. Rdečo nit dvorca tako povezujem z zdravilnimi rastlinami in nekoč bo tukaj zagotovo zaživel inštitut za zdravilne rastline, ki ga v Sloveniji še nimamo.
In kako je prihranil denar? "Ko sem študiral v Ljubljani, me je pogosto zamikalo, da bi si kupil to in ono, pa sem ceno izdelka spremenil v litre mleka, ki so ga morali pridelati in prodati moji starši na kmetiji, zato sem se skušnjavi zlahka uprl. Nakup boljšega fotoaparata je moral počakati do prejema prve plače, ko sem se zaposlil kot mladi profesor na srednji šoli v Mariboru. Tako sem počasi, z leti, tudi privarčeval denar za ta nakup, ki se morda komu zdi čuden. A zame je to življenjsko poslanstvo, ki ga želim deliti z ljudmi, ki jim je še mar za naravo in pristne medčloveške odnose. Se mi zdi, da bo po tem soočenju s koronavirusom več ljudi podobno gledalo v prihodnost."
Pustimo naravi, da se razcveti
Sogovornik se tudi čudi, kako ljudje hitijo s košnjo: "Škoda, da je mnogim pomembna le lepa angleška trata, a čebele na takih površinah nimajo kaj iskati, tudi otroci ne vedo, da je med pravo travo najti rožice. Te zelenice bi bilo po mojem mnenju in tudi bratovem, ki je agronom, treba nujno ponovno spremeniti v vrtove, posaditi krompir, čebulo, česen, fižol, grah, posejati solato. Majhne vrtove je mogoče zasaditi celo na balkonih, dobra rešitev so tudi visoke grede. Vzgoja aromatičnih in zdravilnih rastlin ne zahteva veliko dela, še kako dobrodošla pa so za pripravo zeliščnih napitkov, s katerimi bi lahko okrepili imunski sistem in bi nas tako napadajoči virusi manj ogrožali." O vsem tem bodo govorili v dvorcu Ristovec, zato bodo vabili na manjše tabore, namenjene družinam, ki bi se rade praktično seznanile z ekološkim vrtnarjenjem in vzgojo zelišč. "Ljudi želim zvabiti v naravo in jim predati znanje, ki ga imam s svojimi sodelavci in študenti. Za to, da bo okolica dvorca ponovno oživela, ne potrebujemo razkošja sodobnega življenja. Vse več je ljudi, ki to že vedo in celo prakticirajo," dodaja profesor.
Največ miru najde, ko se ukvarja z rastlinami: "Občudujem njihovo potrpežljivost in skromnost. Na istem mestu me čakajo leta ali celo desetletja, da jih obiščem. Za študij biologije - botanike se nisem odločil po naključju, sem pa jo dopolnil še z kemijo, saj je analitika nujno potrebna, če se želimo prepričati o vsebnosti aktivnih snovi, s katerimi ima določena rastlina tudi učinke na zdravje in prehrano ljudi."
