Darja Lukman Žunec
Petra Kolednik, ki je srednjo ekonomsko šolo na Ptuju končala kot diamantna maturantka in je doštudirala menedžment na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, je energična mladenka, ponosna na svoje haloške korenine, saj sta od tod tudi njena starša.
Poleg študija in dela doma si rada vzame čas tudi za ples, s katerim se je pričela ukvarjati kot najstnica, zadnji dve leti pa je vodja folklorne skupine pri Kulturnem društvu Cirkulane, ki je najstarejše v Halozah, lani je praznovalo častitljivih 120 let delovanja. Zadnji dve leti je tudi predsednica vaškega odbora Gruškovca, naselja, razloženega po haloških strminah nad Cirkulanami. Ob tem vodi prireditve in sodeluje v občinskem odboru za javne finance ter predstavlja občino v ptujski enoti javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Ni je sram narečja
"Rada sem Haložanka, in tudi ko sem študirala, sem se v Maribor vsak dana vozila zdoma, le, če je bilo res nujno, sem prespala pri kateri od sošolk. Ponosno tudi govorim naše narečje, uživam v značilnem belanskem govoru in ne razumem ljudi, ki se bojijo ali celo sramujejo izražati v svojem narečju. Čeprav se seveda takrat, ko to zahteva dogodek, podredim rabi zbornega jezika," smeje doda.
"Ponosni smo, da si kljub tempu življenja vzamemo čas za nekaj tako lepega, kot je ljudski ples"
Njena vedrina je nalezljiva. To so kot njeno vrlino spoznali tudi vsi, ki z njo sodelujejo pri folklori, v kulturnem društvu in kraju. Kot predsednica vaškega odbora je z dobro voljo in vztrajnim delom povezala krajane in jih zvabila na dvoje družabnih srečanj. Kljub nekaterim skeptikom je v kraju, ki šteje le nekaj čez 100 ljudi, povezala več kot 70 ljudi. "Letos me že sprašujejo, kdaj se bomo spet srečali. Še bolj sem presenečena, ker nam je za letošnji pust uspelo zbrati 30 krajanov in oblikovati pustno skupino, ki se je na cirkulanski povorki izkazala s tretjim mestom za šaljiv prikaz prenosa stare hiške v občinsko jedro," je na sovaščane ponosna Petra.
Oblikovala je tudi facebook stran Gruškovca, kjer pritegne z aktualnim dogajanjem, predvsem pa z objavo starih fotografij Haloz, ljudi in družabnih dogodkov: "Vidim, da to ljudi zelo privlači, saj ima kakšna objava tudi čez 500 všečkov. Ob teh fotografijah se ljudje radi spomnijo dogodkov. Nasploh vse, kar objavim o Halozah, naleti na veliko odobravanje in veselje."
Brez motivacije ni ničesar
Študij marketinga je Kolednikova končala z diplomo na temo motivacija in nagrajevanje zaposlenih: "Tako kot pri vseh dejavnostih je motivacija za uspešno delo ključna, saj brez nje ni ničesar dobrega. Zato je res odločujoče, kako zna delodajalec s pravilnim nagrajevanjem motivirati svoje zaposlene." Zdaj je vesela, da ji je delodajalec, pri katerem je delala že kot študentka, ponudil zaposlitev.
Sicer pa je v svojih krajih zagotovo najbolj prepoznavna kot plesalka in zadnji dve leti tudi vodja cirkulanske folklorne skupine: "Že od otroštva me privlačita ples in glasba. K folklori sem pričela zahajati še kot srednješolka. S sestrično sva se odločili, da greva pogledat, kako je, in pritegnila sta me tako ples kot glasba, ki me je sicer spremljala že od mladih nog, saj sem igrala harmoniko in sva z mamo Ireno Šeruga tudi veliko peli in plesali. Predvsem pa me je pritegnilo druženje. Nikdar mi ni bilo žal, čeprav se ti včasih po šoli ali delu zdi, da bi se najraje počil pred TV, a vseeno greš na vaje. Vesela sem, da sem se odločila za skupino, lepo mi je, ker sodelujemo med seboj. Lahko rečem, da smo s folkloro veliko doživeli, videli nove kraje in spoznali druge skupine, se med seboj bolje povezali."
Petra doda, da lahko, le če plešeš, spoznaš, da folklora ni le to, kar vidiš na odru, pač pa še veliko vsega, kar se dogaja na vajah ter pred nastopi in po njih. Cirkulanska folklorna skupina je lani, ko so proslavljali 120-letnico kulturnega društva, pripravila velik koncert in v nabito polni dvorani navdušila občinstvo. Tudi sicer vsako leto pripravijo tak celovečerni nastop.
Dobro sprejmejo mlade
Za skupino je pomembno, da starejši plesalci dobro sprejmejo mlajše in jih spodbujajo. Petra Kolednik: "Ko sem začela sama, mi je bilo všeč, da so me tako dobro sprejeli. In zdaj se z novimi plesalci trudimo tudi mi. Članice in člani se namreč menjujejo, saj življenje prinaša veliko sprememb. Nekatere članice, ki so vmes postale mamice, se denimo zdaj že vračajo, še vedno poskušamo privabiti tudi mlade. Veseli smo vsakega novega plesalca in naredimo vse, da mu je z nami prijetno. Z našo stalno strokovno vodjo Majo Glaser se trudimo, da obujamo dragoceno izročilo in ga ohranjamo za bodoče rodove. Na odru smo resni, stojimo in plešemo, kot moramo, na druženjih po vajah ali nastopu pa se imamo zares fajn."
Čeprav ples ni zmeraj enostaven, doda sogovornica. Vsak zahteva svoje korake. "To res nista zgolj preprosta polka in valček. Plešemo predvsem haloške plese, v katerih se odraža dediščina preprostega človeka, ki morda nekoliko bolj skriva svoje vesele plati, a je pri tem pristen," pojasni. Cirkulanska skupina je nekoliko posebna tudi zaradi tamburašev, ki dajejo plesu drugačen melos, sicer se držijo predvsem harmonike kot spremljave.
Upa, da bodo lahko nadaljevali gostovanja, ki jih je bilo v preteklosti veliko. Bili so denimo na Siciliji, redno so na srečanjih v Sremski Mitrovici, pa v Avstriji in na Madžarskem, odlično sodelujejo s skupino iz Varaždina. "Upam, da nam koronska kriza ne bo odnesla preveč tega navdušenja. Prav tako upam, da bomo spet lahko pripravili lasten koncert, s katerim je sicer res veliko dela. Pripravimo ga popolnoma sami, seveda pa imamo tudi razumevanje celotnega kulturnega društva in občine, saj je kultura v Cirkulanah nekaj, na kar smo lahko zares ponosni, " kuje načrte Kolednikova.
Kljub obilici dela in vaj bo pri vodenju skupine vztrajala, pravi: "Veliko mi pomeni, da mi člani zaupajo in se pogovorimo, kadar kdo ne more na vaje. Ponosni smo, da kljub hitremu tempu življenja ne popustimo in si zmoremo vzeti čas za nekaj tako lepega, kot je ljudski ples."
